Poljanci za krajši čas – Gabrijel Perme

Jelo Perme je bil rojen leta 1931 v Trbovljah in tam zaključil šest razredov takratne gimnazije. Šolanje je zaradi vojne prekinil in se potem zaposlil na tamkajšnji občini, vendar je po dveh letih dela začel obiskovati učiteljišče. Po prihodu v Poljane je nekaj mesecev stanoval na Kupčušu v stavbi, kjer so bivali še nekateri drugi učitelji. Po odhodu družine Kus iz Poljan se je izpraznilo stanovanje v Kulturnem domu, kamor se je Jelo Perme preselil s soprogo. Soproga je dobila službo v loškem LTH.

Učitelj Perme je v Poljanah poučeval matematiko, biologijo, tehnični pouk in glasbeno vzgojo (in tudi druge predmete, ko je bila potreba). Z ravnateljem Žemljo sta si razdelila vodenje šolskih zborov – starejše je vodil ravnatelj, mlajše pa učitelj Perme. S šolskimi pevskimi zbori so nastopali na šolskih prireditvah, revijah šolskih pevskih zborov in drugih dogodkih v kraju. Takoj ob prihodu je sodeloval pri ustanovitvi in vodenju pevskega zbora KUD-a dr. Ivan Tavčar. Igral je tudi klavir in občasno učil katerega izmed otrok, ki so kazali zanimanje za glasbo. Bil je zelo priljubljen med učenci in sodelavci. 

Ker se leta 1960 ni prav veliko dogajalo v takratnem kulturno-umetniškem društvu in celo vodstvo društva ni izpeljalo niti rednega občnega zbora, je bil avgusta 1961 oblikovan nov upravni odbor društva, katerega vodenje je prevzel Jelo Perme. Za tajniške posle je bila zadolžena Anica Berčič. Oživljena je bila tudi glasbena sekcija društva, ki je vključevala mešani in moški pevski zbor. Načrtovali so poživitev dramske sekcije, ki je dve leti pred tem uspešno uprizorila Cankarjeve Hlapce in potem mirovala. Predvideli so oblikovanje mladinskega odra v sodelovanju s šolo in takratno Ljudsko mladino. Poleg tega sta ravnatelj Žemlja in učitelj Perme v delo društva vključila še mladinski in otroški pevski zbor (obstoječa šolska zbora). Ljubezen do zborovskega petja je učitelj Perme prinesel iz Trbovelj, ki so bile znano zborovsko središče. Tam je kot pevec sodeloval v MePZ Svoboda II in še v zboru Slavček. Leta 1956 je trboveljski mešani pevski zbor izvedel opereto Planinska roža in je Perme sodeloval pri izvedbi. Gabrijel Žemlja in Jelo Perme sta kot ljubitelja zborovskega petja tudi sama pela v učiteljskem pevskem zboru Stane Žagar v Kranju, v katerega so bili od leta 1954 vključeni učitelji – ljubitelji zborovskega petja iz kranjskega okraja. Na začetku, ko še ni bilo rednih avtobusnih povezav, so na vaje v Kranj prihajali s kolesi, tudi iz Selške in Poljanske doline. V maju leta 1962 je kulturno društvo pod vodstvom Jela Permeta organiziralo revijo pevskih zborov iz Poljanske doline. Perme je na tej reviji kot zborovodja sodeloval z moškim in mešanim pevskim zborom, katerih ustanovitelj je bil. Oba zbora sta na reviji zmagala oziroma prejela plaketi za prvo mesto. Ob dnevu republike istega leta je organiziral v Poljanah odmevno prireditev, kar so zabeležili v Gorenjskem glasu. V Poljanah je na začetku leta 1963 gostovala dramska skupina s Trebije z igro Vdova Rošlinka. V februarju istega leta je Jože Trpin, eden izmed nosilcev dramske dejavnosti v Poljanah, za Gorenjski glas povedal: »O neki živahnejši dejavnosti ne smem govoriti. Na dnevnih redih različnih organizacij so v tem času letni občni zbori in seveda priprave na pustovanje. Ko se bo polegel pustni živžav, pa bo začela z delom naša dramska družina. Letos bomo namreč praznovali 40. obletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja, našega rojaka. Medtem ko bodo v Škofji Loki menda uprizorili Visoško kroniko, bomo pri nas naštudirali Cvetje v jeseni. V pripravah na že omenjeno obletnico bo postalo življenje v našem kraju prav gotovo živahnejše kot v zimskem času.« Cvetje v jeseni so res uprizorili tisto leto, in to v sklopu škofjeloških poletnih iger. Zaradi nekompletnega arhiva društva nimamo podatka o tem, ali je Jelo Perme zaključil vodenje društva na občnem zboru društva na začetku leta 1963 ali šele naslednje leto. Iz druge polovice leta 1964 (11. 11. 1964) obstaja dokument, ki dokazuje, da je takrat predsednik društva že bil Tone Varl.

Ne glede na to, kako dolgo je Jelo Perme vodil poljanski KUD, njegovo delo na kulturnem področju je zagotovo pustilo sledi v Poljanah. To pa še bolj velja za delo v šoli. Ko je po tragični nesreči v novembru 1964 Jelo Perme preminil, je ravnatelj v šolsko kroniko zapisal: »Pogreba v Ljubljani se je udeležilo vse učiteljstvo in velik del šolske mladine. Šola je z njim izgubila sposobnega učitelja in požrtvovalnega kulturnega delavca, ki je bil posebno pri mladini priljubljen.«

Goran Šušnjar