Poljanci za krajši čas – Gabrijel Žemlja

Ravnatelj Žemlja je na neki način povezovalni člen med doslej predstavljenimi Poljanci za krajši čas, s katerimi je sodeloval na tak ali drugačen način. Zaradi tega je bilo njegovo bivanje v Poljanah precej daljše, glede na bogate predhodne delovne izkušnje pa še bolj večplastno. O začetnem izobraževanju v rojstnem kraju, Ljubljani in Zagrebu ni veliko podatkov, zagotovo je Gabrijel Žemlja zaključil šolanje na učiteljišču v Ljubljani leta 1932. Zatem je obiskoval šolo rezervnih oficirjev v takratni Kraljevini Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je delal kot učitelj v Avstriji (Strassburg na Koroškem). Po končani vojni se je vrnil v Slovenijo in delo učitelja nadaljeval v Tepanjah, od tam pa je bil kmalu premeščen v Belo krajino, v Metliko, kjer je ostal skoraj pet let. Leta 1952 je bil prestavljen v Kranj na II. gimnazijo, zadnjo postajo pred prihodom v Poljansko dolino. V Poljanah je poleg vodenja nižje gimnazije in potem tudi osnovne šole poučeval matematiko, fiziko in glasbeno vzgojo. Vodil je tudi šolski pevski zbor. V tistem času so se učitelji ob svojem strokovnem delu vključevali tudi v družbeno-politično delo ter delo kulturno-prosvetnih organizacij. Tako je bil novi ravnatelj šole že nekaj mesecev po prihodu zadolžen za formalno vodenje zbora volivcev, na katerem so obravnavali tudi pritožbo takratnega župnika Mateja Tavčarja glede odločitve o dokončnem rušenju med vojno delno poškodovane cerkve. Kot je videti iz zapisnika sestanka, predsedujoči ni aktivno posegal v razpravo, dejansko so potek zbora usmerjali predstavniki občinskega ljudskega odbora na čelu z njegovim predsednikom. Pozneje je bil ravnatelj vključen tudi v svet za prosveto, kulturo in šolstvo občinskega ljudskega odbora Gorenja vas.

Ravnatelj je že leta 1954 na Okrajni ljudski odbor v Kranju naslovil prošnjo za premestitev nazaj v Kranj. Odbor je sicer potrdil njegovo premestitev, vendar iz neznanih razlogov do nje ni prišlo. V novembru leta 1955 je bila na pobudo lokalnih oblasti ustanovljena tudi Kmetijsko gospodarska šola v Poljanah, v kateri so na začetku poučevali učitelji nižje gimnazije na čelu z ravnateljem Žemljo, ki je šolo vodil do njenega zaprtja čez nekaj let. Pozneje so se v pouk vključevali še drugi razpoložljivi strokovnjaki – tako na primer že predstavljeni Miloš Kus in njegova soproga, ravnatelj gorenjevaške šole Jakob Ušeničnik in predstavniki kmetijske zadruge. Pouk je potekal med novembrom in marcem le dvakrat do trikrat na teden po 14. uri – po nekaj ur – in je bil bolj podoben krajšim tečajem o določenih temah.

Aktiven tudi v kulturi
Sodelovanje s kulturnim društvom v Poljanah ni bila le njegova neformalna obveznost, saj je bil kulturno aktiven tudi v krajih preteklega delovanja: že v Metliki – leta 1949, je bil Gabrijel Žemlja med ustanovnimi člani Muzejskega društva, ki so spodbudili ustanovitev Belokranjskega muzeja leta 1951; v Metliki se je tudi vključil v delo kulturno-prosvetnega društva in je aktivno sodeloval v njegovi folklorni sekciji. Čeprav je bil v Poljanah vpet v delo kulturnega društva ves čas vodenja šole, bodisi kot voditelj pevskega zbora ali član nadzornega ali upravnega odbora društva, so društvo vedno vodili drugi: njegovi sodelavci iz šole (Pavel Krasnik, Jože Bohinc, Jelo Perme), kmetijski strokovnjak Pavel Krajnik ali lokalni kulturniki (Tone Varl, Franc in Jože Trpin). Presenetljivo odkritje je bilo, da je ravnatelj tudi nastopil kot igralec v Rokovnjačih leta 1955, ko so Poljanci poleg dveh predstav doma izvedli še gostovanji na Sovodnju in v Selcih.
Kot ljubitelj glasbe in zborovskega petja je Gabrijel Žemlja sodeloval v učiteljskem pevskem zboru Staneta Žagarja v Kranju. V zboru sta pela tudi gorenjevaški ravnatelj Jakob Ušeničnik in Jelo Perme, učitelj iz Poljan. Na vaje je potoval z avtobusom in je bil zbor poleg nedeljskih večerov Na Vidmu njegova najpomembnejša osebna sprostitev. Leta 1969 je za delo na glasbenem področju prejel zlato Gallusovo odličje. Po izvedbi Cvetja v jeseni v letih 1963 in 1964 društvo v Poljanah ni bilo zelo aktivno. V šolski kroniki za leto 1967/68 je ravnatelj celo zapisal, da je delo v KUD-u zamrlo in da je proslave v kraju pripravljala šola sama. Ravnatelju je bilo življenje v Poljanah všeč. V Poljanah je zasnoval družino in tam so se rodili vsi trije otroci. Zaradi družinskih razlogov in potem še referenduma o združitvi gorenjevaške in poljanske šole, s katero je poljanska šola dobila status podružnične šole, je ponovno zaprosil za premestitev v Kranj.

Gabrijel Žemlja je s 1. septembrom 1968 zapustil Poljane in se zaposlil na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Kranju. S soprogo Ivanko sta se pozneje z veseljem udeleževala srečanj z nekdanjimi učenci in sodelavci v Poljanah. Upokojil se je leta 1976, a je na šoli poučeval še do leta 1978. Leta 1987 so se ga ob 40. obletnici mature v Dolenjskem listu spomnili njegovi nekdanji učenci iz Metlike, ki niso pozabili, kako jih je peljal na izlet v njegovo rodno Vrbo in na Bled. V Kranju je nadaljeval petje v zboru (ko je učiteljski zbor prenehal delovati, se je vključil v zbor kranjske Iskre), začel je sodelovati tudi v Hortikulturnem društvu v Kranju. Tam sta se spet srečala s Pavletom Krajnikom, tokrat pri vzgoji rastlin in urejanju občinskega vrta. 

Gabrijel Žemlja je sklenil svoje bogato življenje v februarju leta 1993.

Goran Šušnjar