Poljanci za krajši čas – Miloš Kus

V dogovoru med Okrajno zadružno zvezo v Kranju in Kmetijskim inštitutom Slovenije v Ljubljani je bilo sklenjeno, da bo nova selekcijska postaja v Poljanski dolini, ker so bili tam ugodni pogoji za pridelovanje zdravega semenskega krompirja. Kot izhodišče so bile izbrane Poljane nad Škofjo Loko. Kmetijska zadruga Poljane je za ta namen odstopila v Javorjah/Podvrhu okrog sedem hektarov zemlje splošnega ljudskega premoženja, ki jo je do tedaj upravljala. Selekcijsko delo so začeli tam, hkrati pa so proučevali še alternativne možnosti v bližnji okolici, tako da naj bi se selekcijska postaja dokončno ustalila tam, kjer bi bili pogoji za njeno delovanje najbolj primerni. 

Selekcijska postaja je začela delovati 1. marca 1955, temeljne naloge so bile naslednje:
a) vzgoja osnovnega semena – elite najpomembnejših sort krompirja pri nas;
b) vzgoja novih sort krompirja;
c) znanstvenoraziskovalno delo v obsegu, ki naj zagotovi uspešno izvršitev prvih dveh nalog, in 
d) razne občasne naloge v zveznem, republiškem, okrajnem in krajevnem merilu. 

Delo je bilo treba začeti praktično iz nič. Po treh letih dela je Kus v članku v Loških razgledih zapisal: »Za selekcijsko polje je bilo treba preorati osem let staro ledino. Bili smo brez živine, brez hlevskega gnoja, brez gospodarskih in upravnih poslopij, brez izkušenih strokovnjakov in delavcev, skratka, razen zvrhane mere dobre volje ni bilo ničesar. Vse težave, ki jih, povsem razumljivo, ni bilo malo, smo z voljo premagovali v teku same proizvodnje. Vzporedno smo nabavljali material in ostale pripomočke za delo ter inventar, obnavljali skladišče, strokovno usposabljali delavce, urejali poslovni prostor v Poljanah in podobno. Pri tem sta nam nudila materialno pomoč Okrajna zadružna zveza Kranj in Okrajni ljudski odbor Kranj. Kmetijski inštitut Slovenije pa nam je sprva pomagal zlasti strokovno, po svojih možnostih pa tudi materialno. Končno moramo poudariti še veliko razumevanje in pomoč kmetijskih zadrug v Poljanah in Javorjah."

Vzgojo osnovnega semena – elito in vzgojo novih sort krompirja so začeli takoj, že leta 1955 v skladu z navedenimi temeljnimi nalogami. Povezali so se tudi z domačimi kmetijskimi pridelovalci, ki so že imeli nekaj izkušenj s pridobivanjem semenskega in jedilnega krompirja. To se je kmalu odrazilo na količini pridelanega krompirja, kakovosti pridelave in večjem številu gojenih sort. Poljanska dolina je bila prepoznana kot območje z izrednimi možnostmi za pridelavo ter tudi vzgojo novih sort krompirja, ki so jo tudi začeli izvajati na selekcijski postaji. Vendar cilja, da bodo vzgojili elitno seme krompirja, žal niso uresničili; spoznali so, da jim za to primanjkuje še kar nekaj znanja. Leta 1959 je bila postaja ukinjena in prestavljena v okolico Šenčurja, v okrilje Semenarne Ljubljana. Ing. Kus je odšel na večmesečno specializacijo na Nizozemsko in potem raziskovalno delo nadaljeval v Gorskem kotarju. Leta 1963 se je zaposlil v Kmetijskem gospodarstvu Kranj (pozneje KŽK) in nadaljeval sodelovanje s Semenarno. Leta 1965 je na podlagi dotedanjega raziskovalnega dela in praktičnih preizkusov v Sloveniji in na Hrvaškem zagovarjal doktorsko disertacijo. Istega leta je njegovi skupini, ki je nadaljevala vzgojo osnovnega semena krompirja, uspelo pridobiti t. i. elitno seme krompirja. S tem je za nekaj časa odpadla potreba po uvozu semena nekaterih vrst krompirja, kar je takrat pomenilo velik uspeh ne le za Slovenijo, ampak tudi za takratno Jugoslavijo. Za svoje raziskovalno delo je bil večkrat nagrajen.

Miloš Kus je službo v Poljanah nastopil leta 1955, na novoustanovljeni selekcijski postaji za krompir, ki je delovala kot enota Kmetijskega inštituta Slovenije. Pred tem je dve leti po diplomi delal na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije v Ljubljani. Sicer rojen leta 1928 v Talčjem Vrhu pri Črnomlju je odraščal v Lomu nad Tržičem. Maturiral je v Kranju leta 1947. Kot štipendist vlade FLRJ je začel študij agronomije v Odesi v takratni Sovjetski zvezi, po prvem letniku je študij nadaljeval najprej v Ljubljani in potem v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1953. Doktoriral je leta 1965 v Beogradu.

Ing. Kus je poleg svojega dela na selekcijski postaji poučeval na novoustanovljeni Kmetijski šoli v Poljanah, kjer so poleg njega učili še učitelji tamkajšnje nižje gimnazije na čelu z ravnateljem g. Gabrijelom Žemljo. V sklopu takratnih širših kulturno-prosvetnih aktivnosti je predaval o pridelavi krompirja kmetom v Poljanski dolini in po radiju v oddaji o kmetijskih nasvetih. Bil je tudi pobudnik enega izmed prvih krompirjevih balov – 11. novembra 1956 v Poljanah.

V času bivanja v Poljanah se je seznanil tudi z Ivetom Šubicem in Jožetom Ciuho, ki je večkrat prišel k Šubicu na daljše obiske. Ob obisku leta 1958 je nastala barvna risba Diploma, ki sta jo umetnika podarila ženi g. Kusa. Dr. Kus se z veseljem spominja let, ki jih je z družino preživel v Poljanah. Tu sta se leta 1956 našla z g. Pavletom Krajnikom, s katerim sta s krajšo prekinitvijo sodelovala skoraj 30 let. Delovanje g. Krajnika v Poljanah je bilo opisano v prejšnji številki časopisa.

Goran Šušnjar