Prebivalci Gorenjske o svojem zdravju

21.3.2024

Na kranjski območni enoti NIJZ so v februarju predstavili ključne poudarke o tem, kako odrasli prebivalci Gorenjske ocenjujejo svoje zdravje in skrb zanj, in sicer na osnovi podatkov, pridobljenih v raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2020, na osnovi katere so pripravili tudi infografiko.

V razdelku Zdravje in počutje na splošno je 73 odstotkov prebivalcev svoje zdravje ocenilo kot dobro. Varne se jih v domačem kraju počuti kar 98 odstotkov, sproščene in umirjene se večino časa počuti 62 odstotkov, srečne pa 58 odstotkov vprašanih. Tri četrtine Gorenjcev so menile, da zelo dobro skrbijo za svoje zdravje: telesno dejavnih jih je bilo 85 odstotkov, bolj zdravo se jih v preteklem letu prehranjevala tretjina, nekaj manj, približno četrtina v preteklem letu ni pila alkoholnih pijač, strokovno pomoč zaradi duševnih stisk pa je iskalo pet odstotkov prebivalcev. 

Slaba polovica (45 odstotkov) je zatrdila, da se je prehranjevala v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja, rednih kadilcev je bila približno petina (18 odstotkov), najmanj enkrat v letu je popivalo tri četrtine moških in polovica žensk. Čez dnevno mejo manj tveganega pitja je pila desetina moških in le dva odstotka žensk.

Občutek napetosti, stresa ali velikega pritiska je imelo v raziskovanem obdobju pogosto ali vsak dan 14 odstotkov, premalo je spalo (manj kot 7 ur) med tednom kar 68 odstotkov Gorenjcev. Povišano telesno maso je imelo 37 odstotkov prebivalcev, dobrih 16 odstotkov je bilo debelih. Med dejavniki tveganja za zdravje so ugotavljali tudi zvišano koncentracijo krvnega sladkorja; tega je imela več kot petina (22 odstotkov) Gorenjcev.

Od zdravstvenih težav so največkrat omenili bolečine v križu, vratu oziroma ramenih (okrog 40 odstotkov), glavobol in težave s spanjem je imela približno tretjina vseh. Zvišane maščobe v krvi so zdravniki odkrili pri četrtini, zvišan krvni tlak pri nekaj več kot petini oseb, bolezni in okvare hrbtenice so zabeležili pri 15 odstotkih pregledanih oseb, bolezni sklepov in motnje spanja pa pri 11 odstotkih.

S pravico do preventivnega pregleda po 30. letu starosti je bilo seznanjenih 64 odstotkov oseb v starosti od 18 do 74 let, delovanje zdravstvenovzgojnih centrov (ZVC) oz. centrov za krepitev zdravja (CKZ) v zdravstvenih domovih je poznalo 40 odstotkov, delavnic oz. individualnih svetovanj v ZVC oziroma CKZ pa se je udeležilo slabih 24 odstotkov prebivalcev Gorenjske. 

Več podatkov o oceni lastnega zdravja in z zdravjem povezanega vedenjskega sloga je dostopnih v publikaciji Prebivalci Gorenjske o svojem zdravju in skrbi zanj, ki je dostopna na spletni strani NIJZ.

Damjana Peternelj