Prehod na trajnostno mobilnost

Občina Gorenja vas - Poljane je začela pripravo občinske celostne prometne strategije, ki predstavlja podlago pri nadaljnjem razvoju mobilnosti in načrtovanju prometa. Pri tem se trudijo najprej ugotoviti, kakšne so potovalne navade občanov, ter spodbuditi predvsem pešačenje, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza in alternativne oblike mobilnosti s ciljem zmanjšati osebni motorni promet. Na ta način želijo doseči večjo varnost v prometu in dostopnost za vse prebivalce in obiskovalce občine.

V pripravo strategije se poleg strokovne trudijo vključiti tudi splošno javnost, skupaj pa naj bi pripomogli k trajnostni mobilnosti ter s tem prispevali k boljši kakovosti bivanja v celotni občini, je uvodoma pojasnil Aljoša Jasim Tahir iz podjetja Boson, ki je pripravilo gradivo za občinsko prometno strategijo. Ta po besedah Aljoše Jasima Tahirja predstavlja tudi podlago za pridobivanje sredstev Evropske unije in drugih virov financiranja za uresničitev nadaljnjih razvojnih načrtov na področju prometa in mobilnosti. Širša delovna skupina, v katero so bili vključeni predstavniki gospodarstva, javnih zavodov, ranljivih skupin, javnega prometa, društev in drugi, je v začetku novembra pripravila predlog vizije občinske prometne strategije, v kateri so občino Gorenja vas - Poljane opredelili kot prometno dobro dostopno in trajnostno povezano občino, ki vsem občanom omogoča visoko stopnjo mobilnosti ter je obenem prijazna pešcem in kolesarjem. »To je nek ideal, ki mu bomo sledili pri pripravi dokumenta in kar bi radi v prihodnje dosegli.« Poleg sedmih na nacionalni ravni enotnih obveznih ciljev prometne strategije so identificirali še za občino specifične cilje, to so: spreminjanje miselnosti o potovalnih navadah, zmanjšanje prometa kot posledice delovnih migracij in povečanje rabe alternativnih oblik mobilnosti. V javni razpravi, ki je sledila, pa so obiskovalci med drugim poudarili, da razmer v ruralnih območjih, kot je njihovo, ne gre enačiti s prometnimi razmerami v večjih mestih. Po razmišljanju udeležencev na avtomobile ne bi smeli gledati kot na sovražnika, kljub temu pa rešitev vidijo denimo v optimiziranju prevozov – da se recimo od neke točke dalje več ljudi pelje skupaj, čeprav do tam pridejo vsak s svojim avtomobilom.

Mateja Rant