Previdno pri kurjenju v naravi

Večino požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti, zato je pri kurjenju na prostem treba posebej paziti na veliko požarno nevarnost.
Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. "Na to vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena in temperatura ter vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro, s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro," poudarjajo na Upravi za zaščito in reševanje in opozarjajo, da se pri gorenju organskih snovi sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Kurjenje na prostem torej obremenjuje zunanji zrak z velikimi emisijami delcev PM10 in drugimi toksičnimi snovmi. "Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste," še dodajajo.

Pravila kurjenja
Če kurimo v naravi, je dobro poznati nekaj osnovnih pravil. Kurišče mora biti urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Urejeno kurišče je obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica (vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča) pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Poskrbimo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. lopata, pesek, zemlja ipd.). Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo kurjenje takoj prekiniti.
Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in na območjih v oddaljenosti do sto metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno.

Kako ravnamo, da ne pride do požara 
Poskrbimo za urejeno okolico stavb – vse gorljive snovi skladiščimo v varni razdalji. Odstranimo veje dreves v bližini stavbe, zračnikov in dimnikov. V ogenj ne mečemo doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi. Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasimo ter prekrijemo z negorljivim materialom. Pazimo, da vozil ne parkiramo v suhi travi, da se po gozdu ne vozimo z avtomobili in motorji ter tam ne prižigamo ognjemetov. Nikoli ne odmetavajmo cigaretnih ogorkov. Dosledno tudi upoštevajmo prepovedi in omejitve uporabe ognja v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Poleg kurjenja in požiganja v naravi so med najpogostejšimi vzroki za nastanek požara v naravi: odmetavanje cigaretnih ogorkov, odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov, uporaba sveč, bakel, raket, petard ipd.

Kaj storiti, ko zagori
Če vendarle zagori in če nismo v nevarnosti, poskušamo požar omejiti ali pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.). Če požara ne moremo pogasiti sami, ostanemo mirni in se umaknemo na varno ter pokličemo na številko 112, še svetujejo na Upravi za zaščito in reševanje.

Damjana Peternelj