Previdno v gorah in hribih

Društvo Gorske reševalne službe (GRS) Škofja Loka, ustanovljeno leta 1978, je prostovoljna in humanitarna organizacija, ki deluje na osnovi nepridobitnosti in prostovoljnosti ter opravlja dejavnost iskanja in reševanja oseb v gorah, hribovitem svetu in na drugem težko dostopnem terenu. Njihovo območje je precej obsežno in zajema celotno Škofjeloško hribovje, precejšen del Polhograjskega hribovja, na območju Ratitovca in Jelovice pa se dotakne tudi Julijskih Alp. Škofjeloški gorski reševalci pokrivajo območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, ki obsega 512 kvadratnih kilometrov, več kot 180 naselij ter približno 45 tisoč prebivalcev. Svoje prostore imajo v stavbi Gasilske zveze na Trati pri Škofji Loki.

Značaj hribov na območju GRS Škofja Loka ni takšen, da bi bilo na njem veliko klasičnih gorskih nesreč. Prednjačijo nesreče, ki so značilne za sredogorje in predalpska hribovja, medtem ko so plezalsko- alpinistične nesreče možne predvsem v stenah Ratitovca, smučarske pa tudi na pobočjih Blegoša in Porezna. Kljub temu jim ne manjka zahtevnih intervencij, saj med drugim velikokrat posredujejo tudi pri hudih gozdarskih in drugih delovnih nesrečah na težko dostopnih območjih. Kot je povedal načelnik GRS Škofja Loka Jernej Ržen, poleg reševanja veliko pozornosti namenijo tudi preventivni dejavnosti ter izobraževanju in usposabljanju svojih članov in drugih obiskovalcev gora. Pri izvajanju humanitarnega poslanstva se srečujejo z omejenimi finančnimi sredstvi, zaradi česar morajo člani doplačevati osebno in tehnično opremo, ki jo potrebujejo na reševalnih intervencijah. Pred časom so sicer nabavili novo vozilo, ki je bilo kupljeno s prispevki občin.

Obenem je podal priporočila za hojo v sredogorju:
– Izbrati si moramo cilj, ki ustreza našim sposobnostim.
– Vzpon naj bo prilagojen zdravstvenemu stanju pohodnika.
– Za vzpon je bolje najprej izbrati težjo pot, za sestop pa lažjo.
– Hitenje ni priporočljivo.
– Uporabljajmo ustrezno obutev, oblačila in opremo.
– O nameravani poti in njenem trajanju obvestimo domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če nas ob dogovorjeni uri ni domov.
– Med turo stalno spremljajmo vreme in se mu prilagajajmo.
– Osnovni tempo pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine.
– Na vsako uro hoje si privoščimo nekajminutni počitek.
– Če gremo v hribe z otroki, jim moramo nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
– V predalpskem hribovju in sredogorju je predvsem jeseni in zgodaj spomladi veliko odpadlega listja, zato je treba hoditi previdno, saj nam na takšni podlagi lahko hitro zdrsne.
– Posebna previdnost je potrebna v osojnih legah, kjer je pogosto zmrznjen sneg, nevaren za zdrs.
– Pred odhodom v gore moramo vedno preveriti snežne razmere in stanje nevarnosti proženja snežnih plazov, tudi na Blegošu je znanih več primerov, ko je pohodnike in smučarje zajel snežni plaz. Ržen opozarja še, da hribov na Škofjeloškem ne smemo podcenjevati. V oblačnem in meglenem vremenu je orientacija na Blegošu zahtevna, znanih je veliko primerov, ko so se pohodniki na Blegošu izgubili. V primeru, da v hribih potrebujete pomoč, pokličite na številko 112.

Jure Ferlan