Razglasili veliko požarno ogroženost

V naravi je tako poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete. 

"Tega razglasa se praktično ne drži nihče," ugotavlja poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Roman Kokalj. "Mogoče kdo, ko kuri, pomisli, kaj bo, če mu ogenj uide izpod nadzora, ne zaveda pa se, da na gašenje takega požara po sistemu alarmiranja izpeljejo tri gasilske enote, kar pomeni okrog šestdeset operativnih članov z vsaj šestimi vozili." Zaradi suhe zime po vsej državi že prihaja do številnih manjših požarov trave, grmičevja in podrasti v gozdu. V naši občini so gasilci v zadnjem obdobju posredovali že štirikrat, trikrat pri manjših in enkrat pri večjem požaru.

"Vse štiri požare smo s hitrim odzivom gasilskih enot omejili in pogasili dokaj hitro," pojasnjuje Kokalj uspešnost pri intervencijah. "Drugače pa bi bilo, če bi nam požari 'ušli', saj je v tem vetrovnem vremenu zadeva zelo nepredvidljiva in se požari širijo z veliko hitrostjo." Če bi do tega prišlo, bi morale posredovati vse gasilske enote v poveljstvu in dodatno še helikopter slovenske vojske, zato priporoča, da se občani v času velike požarne ogroženosti dosledno držijo prepovedi in omejitev uporabe ognja ter upoštevajo navodila Uprave za zaščito in reševanje. "Če pa že morajo kuriti, kar se mi zdi zelo neodgovorno, pa naj lokalno gasilsko društvo obvestijo, da bodo to počeli," svetuje Kokalj, ki poudarja še, da je vrednost take intervencije med 10 in 15 tisoč evrov, česar pa se povzročitelju ne zaračuna. "Mogoče pa bi se navodil bolj držali, če bi po končani intervenciji izdali račun." Med najpogostejšimi vzroki za nastanek požara v naravi so odmetavanje cigaretnih ogorkov, odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov, uporaba sveč, bakel, raket itd., zato priporočajo, da tega ne počnemo, počakajmo pa tudi s spomladanskim čiščenjem travnikov ter kurjenjem vejevja in drugih naravnih materialov.

Enako pomembno je, da ravnamo preventivno. Poskrbimo za urejeno okolico stavb, vse gorljive stvari pa skladiščimo na varni razdalji. Odstranimo veje dreves v bližini stavb, zračnikov, dimnikov, v ogenj ne mečimo doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi. Pazimo, da vozil ne parkiramo v suhi travi, da se po gozdu ne vozimo z avtomobili in motorji. Če zagori in če nismo v nevarnosti, poskušamo požar omejiti ali pogasiti s sredstvi, ki so na voljo (voda, zemlja, pesek, odeja …). Če nam to ne uspe, ostanemo mirni in se umaknemo na varno ter pokličemo na številko 112. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta sicer v času, ko velja razglas, izvajala poostren nadzor.

Damjana Peternelj