Razstava o borcih za severno mejo

Del razstave je predstavil Rudolfa Maistra, drugi del pa njegove borce z območja gorenjevaške občine. Kot je povedal predsednik društva Janez Jereb, sta ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne leta 2018 z dr. Alojzom Demšarjem naredila raziskavo, koliko Žirovcev je takrat sodelovalo pri obrambi slovenskega ozemlja na Koroškem in Štajerskem. Da bi ohranili spomin nanje, so leta 2019 ustanovili Domoljubno društvo general Rudolf Maister Žiri. Vključeno je v Zvezo društev general Maister Slovenije. V društvo se je vključilo lepo število članov. Ob razstavi o borcih iz gorenjevaške občine Jereb pojasnjuje, da so v žirovskem društvu prvi, ki so začeli na tak način predstavljati to obdobje slovenske zgodovine.

V društvo se je vključil tudi Anton Bogataj, ki je dober poznavalec ljudi in krajev občine Gorenja vas - Poljane in je podpredsednik društva. Odločila sta se, da podobno raziskavo kot v Žireh opravita še za občino Gorenja vas - Poljane. V letih 2020 in 2021 jima je uspelo odkriti 52 fantov in mož s tega območja, ki so sodelovali v bojih na slovenski severni meji v letih 1918 in 1919. Zbrala sta številne dokumente in fotografije in pripravila vse potrebno za izdelavo razstave. Raziskavo je podprl župan Milan Čadež, ki je zagotovil finančna sredstva za tiskanje razstavnih panojev. Letos poleti so razstavo postavili na Sovodnju, v Javorjah in Lučinah, ob državnem prazniku generala Maistra pa je svoje mesto dobila v gorenjevaškem Sokolskem domu. Ker ima pripravljena razstava tudi vzgojno-izobraževalni pomen, bo v okviru učnega programa decembra postavljena v osnovni šoli v Gorenji vasi, pričakujejo pa, da se bodo za to odločili tudi v Poljanah. V osnovnih šolah bo ta razstava sestavni del učnega programa za 8. in 9. razred.

Zbiranje podatkov in fotografij o borcih za slovensko severno mejo je naletelo na vsestransko odobravanje. Od potomcev teh borcev so še zelo redki živeči, v glavnem so raziskovalcema fotografije priskrbeli njihovi vnuki, ki se zavedajo, da bi podatke morali zbirati že veliko prej, ko bi lahko dobili še razna pričevanja in izjave. "Še dobro, da sva z Antonom v Zgodovinskem arhivu dobila nekaj dosjejev, v katerih so zapisniki in izjave nekaterih borcev. Zadnji od njih je umrl leta 1998. Odkrila sva podatek, da se z območja občine Gorenja vas - Poljane iz borb ni nikdar več vrnil domov Andrej Šifrer (1894–1919) iz Stare Oselice. Pri zbiranju podatkov sva ugotovila marsikatero zanimivost. Lahko rečem, da so svojci dovolili objavo teh podatkov, ker se zavedajo, da bi bili v nasprotnem primeru za vedno pozabljeni. Ti prvi slovenski vojaki so del naše zgodovine, saj so nekateri tudi z žrtvovanjem svojih življenj pomagali, da so Spodnja Štajerska z Mariborom in Celjem ter Prekmurje ostali del Slovenije. Slovenci smo leta 1991 pridobili svojo državo. Tudi general Maister in njegovi vojaki so pripomogli k uresničitvi te ideje, ki pa je morala pred tem dozoreti." Z raziskavo nameravajo nadaljevati v občinah Škofja Loka in Železniki.

V načrtu je tudi izdaja knjige o vseh borcih z območja upravne enote Škofja Loka. V društvu želijo, da bi se potomci Maistrovih borcev iz občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka in Železniki ter vsi drugi domoljubi, ki želijo ohranjati spomin na to obdobje slovenske in lokalne zgodovine, organizirali v društvu, kajti borci za slovensko severno mejo si po njihovem zaslužijo več pozornosti, ki je za časa življenja niso bili deležni. Jereb je razstavi na rob še povedal, da so občani občine Gorenja vas - Poljane lahko upravičeno ponosni na to, koliko fantov in mož s tega območja se je v letih 1918 in 1919 izkazalo z domoljubnostjo in se tudi za ceno svojega življenja vključilo v borbe za severno slovensko mejo.

Jure Ferlan