Restavrirani Krištof zasijal v osveženi podobi

Pravokotni ladji so v obdobju baroka porušili le pročelno steno, jo nekoliko podaljšali in banjasto obokali ter pred pročeljem postavili zidan zvonik, ki ga cerkev prej najbrž ni imela.

Na vzhodni strani na zunanji steni ladje se je ohranila freska sv. Krištofa, ki jo glede na slog nekateri pripisujejo avtorju iz t. i. hrvaške skupine, predvidevajo, da gre za mojstra Tomaža iz Senja iz okrog leta 1520. O njem piše tudi Trubar v uvodu h Katehismusu z dveima islagama (1575), da je za njegove mladosti poslikal tudi cerkev na Rašici. Imenuje ga »krovaški malar«. Njemu pripisane freske so tudi v cerkvi na Volči. Sv. Krištof je v legendo zapisan kot velik in močan mož, ki je čez potok s težavo nesel malega Kristusa, je zavetnik proti nagli in nepredvideni smrti. V tej veri so ga upodabljali na zunanjščinah cerkva v nadnaravni velikosti, da ga je lahko videlo čim več ljudi. Pri sv. Urbanu je upodobljen v mavričnem okvirju s šabloniranimi vzorci, z dvostranskim deteljičasto suličastim robom. Prevladujejo rumene, rdeče in oker barve. Krištof je oblečen v razkošno oblačilo z bogatimi vzorci, okoli glave pa ima bel trak. Z levico se opira na drevo z jabolki (v legendi mu ozeleni palica). Na desni rami mu sedi mali Kristus z zemeljsko oblo v roki, oblečen v rumeno, zeleno senčeno obleko. Konservator France Stele je fresko obiskal leta 1936 in je še lahko videl ohranjen njen spodnji del, ki ga je opisal takole: »Krištof stoji v vodi, frontalno. V vodi spodaj so poškodovane osebe: mož z gajdami (južnoevropskimi dudami) brez glave, riba bele barve, drug mož brez glave z nerazločnim predmetom, klobuk neke tretje postave.« Nekateri raziskovalci umetnosti pa menijo, da je ta upodobitev Krištofa posneta po dobrem vzorcu iz srede 15. stoletja in je netipična za slikarja Tomaža iz Senja. Mil, golobrad obraz je zelo tankočutno podslikan v zelenkastih tonih, ki dajejo obrazu prefinjeno globino, značilno za renesanso. Brokatni vzorec na njegovi srajci, ki je značilen italijanski srednjeveški tekstilni vzorec prerezanega granatnega jabolka, je bolj značilen za Mojstra Bolfganga, ki je leta 1453 je podpisal freske severne ladje v romarski cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Ker sta fresko načela zob časa in nekateri človekovi posegi, jo je letos poleti restavrirala konservatorka – restavratorka Jerneja Kos iz Vinharij skupaj s sestro Mojco Kos. Na odru sta preživeli precej ur v poletni vročini. Precizno strokovno delo je obsegalo odstranjevanje beležev, mehansko in kemično čiščenje ohranjene poslikane površine, odstranjevanje lišajev in alg ter tretiranje s preventolom, izsoljevanje in kemično utrjevanje površine z amonijevim karbonatom, globinsko utrjevanje poškodb na ometu, mikroinjektiranje razpok, kitanje manjših poškodb z grobim in finim apnenim ometom, estetsko prezentacijo in minimalno retušo v podtonu z barijevim kazeinatom. Kot je na predstavitvi konservatorsko-restavratorskih posegov na freski v Šubičevi hiši 19. septembra, ki jo je organiziralo KD dr. Ivan Tavčar Poljane, povedala Jerneja Kos, je tovrstno delo treba opraviti z največjo previdnostjo, da se ne prekrije original in s tem avtorjeve poteze. Omenila je še, da gre tu za enega bolje ohranjenih ter tudi lepših Krištofov pri nas, čeprav je spodnji del večinoma propadel in je zamazan z ometom. Restavrirano fresko je na žegnanjsko nedeljo 18. avgusta blagoslovil tratarski župnik Marjan Lampret. Konservatorsko-restavratorski poseg na freski je finančno podprla Občina Gorenja vas - Poljane, saj gre za eno najstarejših umetnin v občini.

Jure Ferlan