Rezbarji, ki še vztrajajo, delajo z iskrenim veseljem

»Že od nekdaj sem si želela rezbariti, a žal nisem poznala nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Nakar sem prišla na idejo, da si dleta kupim za rojstni dan. A je nekaj prišlo vmes, da si jih nisem,« o svojih začetkih pripoveduje rezbarka Tanja Oblak, ki je osnovni komplet treh dlet z nožkom nato prejela kot darilo za rojstni dan. Bila ga je vesela, a jo je hkrati tudi malce skrbelo, da morda iz tega ne bo nič. Prvo rezbarijo je izdelala leta 2010. Udeležila se je rezbarskega tečaja pod vodstvom Petre Plestenjak Podlogar, mojstrice izdelovanja modelov za loške kruhke. Na tečaju pod mentorstvom mojstra Erika Curka pa so v Šubičevi hiši izdelovali reliefe, kar jo je takrat najbolj zanimalo. Rezbariti je začela z ročnimi dleti. »Zdaj uporabljam tudi katerega izmed električnih orodij, kot npr. kotni brusilnik z ustreznim nastavkom. Z dletom pri velikih skulpturah nikamor ne prideš. Pridejo pa prav pri detajlih. V mislih se spogledujem tudi z motorno žago, a se mi zdi, da je to bolj "moško" orodje!« Uporablja različne vrste lesa. Najlažje se rezbari v lipov les, saj je mehak in nima izrazitih letnic. Včasih uporabi tudi češnjo, javor, oreh ali kak drug lokalen les. »Vrste lesa se med seboj razlikujejo in vsak kos je po svoje edinstven.«

Dela predvsem po naročilu
Delo po naročilu ji predstavlja poseben izziv. Včasih si stranke zaželijo rezbarijo s posvetilom in ti izdelki so res unikatni. Ko ji čas dopušča, izdeluje izdelke na zalogo. Ideje pridejo same od sebe: ob preživljanju prostega časa v naravi, brskanju po spletu, v postelji … »Včasih pred spanjem izdelam "celo reč". Potem vzamem svinčnik in realiziram. Se zgodi, da sem razmišljala zaman. Potem pa naenkrat pridem do čisto enostavne rešitve,« smeje razlaga Tanja Oblak, ki z družino živi na Fužinah. Navdušujejo jo tudi stare rezbarije. »Rada si ogledam, kaj in kako so rezbarili naši pradedje, in tudi od tam vzamem kakšen detajl.«
Včasih izdela tudi kaj mizarskega in je izjemno vesela, ko je izdelek takšen, kot si ga je zamislila. »Pred časom sem izdelala okvir za veliko ogledalo v obliki lista s poličko. Na tega sem še zdaj ponosna.« Veliko rezbari za družino, prijatelje in znance. Stranke jo kontaktirajo po priporočilih drugih ali po socialnih omrežjih. Do zdaj še ni imela samostojne razstave oziroma še ni razstavila nobenega od svojih izdelkov. Je pa leta 2018 širši javnosti predstavila rezbarsko obrt v Šubičevi hiši. »Veseli me, da se najdejo ljudje, ki jih tovrstna obrt (še) zanima. Kdor je želel, se je lahko preizkusil v delu z dleti. Tako otroci kot starejši so to možnost z veseljem izkoristili. Letos sem obrt predstavila tudi najmlajšim v vrtcu Zala. Kar nisem se mogla načudit, kako spretni so otroci!«
Njeni izdelki so del različnih tematskih poti po Sloveniji. Prvi takšen primer je tematsko-orientacijski park pri zgornji postaji sedežnice Vitranc na smučišču Kranjska Gora. »Pred meseci sem obnovila vseh pet skulptur Kekca in njegove druščine, ki sem jih rezbarila že leta 2015. Ko so se ponovno znašli v moji delavnici, sem jih bila prav vesela!« Najbolj ponosna je na rezbarije, ki so postavljene v Radljah ob Dravi. Tam stoji več velikih rezbarjenjih skulptur v okviru tematske poti Zelena doživetja graščaka Mareburškega, ki nas popelje skozi kraj. »To je bil projekt, pri katerem sem z veseljem sodelovala in zanj tudi prvič izdelala klop z rezbarjenim konjem in ribo.« Preteklo leto je sodelovala pri zagonu tematske poti Skrivnosti preddvorskih štorkelj v Predvoru. »Tu je sodelovalo več umetnikov, jaz sem prispevala vrhove tematskih piramid, ki so postavljene na posameznih točkah poti,« pojasni Tanja Oblak, ki se edina v družini ukvarja z rezbarjenjem, a ima veliko podpore in pomoči, ko jo potrebuje. Kot poudari, je včasih rezbarska obrt veljala kot nekaj dobrega, cenjenega, veličastnega. V cerkvah še danes občudujemo lepo izrezbarjene in pozlačene oltarje. Vse to so delali ročno. »Z dleti se čas ustavi, saj je delo zamudno in je potreben čas. Podobno kot pri klekljanju ali kvačkanju. Danes obstajajo stroji, ki izdelajo namesto tebe. Kljub temu menim, da so izdelki, izdelani z dletom, pristnejši. Ročni izdelki imajo vedno tisto nekaj več. Žal je rezbarjev vedno manj. Tisti, ki pa vztrajajo, delajo to z iskrenim veseljem.«

Lidija Razložnik