S kolesom uresničil še en izziv

Južna Amerika ni bil njegov prvi tako velik podvig s kolesom, pred petimi leti je že prekolesaril svilno cesto, in sicer se je na pot do Kitajske s kolesom odpravil kar od doma. Tokrat je bilo njegovo izhodišče glavno mesto Kolumbije Bogota, od koder se je nato s kolesom napotil proti skrajnemu jugu celine. Tokrat je na kolesu preživel skoraj devet mesecev in v tem času prevozil 13.230 kilometrov. 

Za potovanje do Kitajske je izkoristil absolventsko leto po zaključenem študiju prevajalstva, za tokratno pot pa je želel izkoristiti še absolventsko leto na magistrski stopnji, razlaga zdaj že magister prevajanja Rožle Reven. Pot ga je vodila ob zahodni obali Južne Amerike, v veliko pomoč na tokratnem potovanju pa mu je bila aplikacija iOverlander, ki vključuje številne koristne informacije, ki jih sproti vnašajo popotniki sami, recimo o primernih prenočiščih, restavracijah in podobno. Osnovana oprema je ostala enaka kot na prejšnjem potovanju, dokupil je le nekaj bolj kompaktnih stvari, recimo spalno vrečo in podlogo za spanje, ki se zložita na zelo majhno velikost. Prav tako si je za zadnje potovanje omislil še dron za snemanje. Večinoma je potoval sam, za kratek čas so mu družbo delali le Julia iz Kanade in par iz Nizozemske, ki jih je spoznal na poti. Kot je pojasnil, je sicer največ popotnikov na kolesu srečal v Čilu, kjer si večina izbere 1200 kilometrov dolgo cesto Carretera Austral.

Potovanje s kolesom mu je znova omogočilo pristno doživetje številnih turističnih znamenitosti, čeprav je nekatere moral tudi »žrtvovati«, kot je pojasnil. »Moji največji 'žrtvi' sta bili džungla, ker lahko potuješ samo po reki ali z letalom, kar za sabo potegne številne logistične težave, in Galapagos, kjer potovanja trajajo najmanj osem do deset dni in je za najcenejše treba odšteti 1500 evrov.« Kot največje doživetje je tokrat poudaril spremljanje svetovnega nogometnega prvenstva v Argentini. »Prvič po štiridesetih letih so spet zmagali in vzdušje je bilo neponovljivo. Nogomet je zanje res religija, zato je njihova strast prevzela tudi mene. Bilo je zelo čustveno.« Odpravil se je tudi v največjo slano puščavo na svetu Salar de Uyuni, s kolesom je obkrožil 6700 metrov visok vulkan Čimboraso v Ekvadorju, ogledal pa si je tudi Machu Picchu. »Priznam, da nisem imel velikih pričakovanj, ker je tako oblegan in 'razvpit'. A izkazalo se je, da je res fascinanten.« Ne glede na vse čudovite trenutke, ki jih je doživel na svojih dveh popotovanjih, pa je prepričano zatrdil, da je bil to njegov zadnji tak podvig. »Če ne drugega, bi si težko spet vzel toliko časa za potovanje.«

Mateja Rant