Seneno mleko odlična sestavina za pridelavo sirov

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je mladima prevzemnikoma kmetije Tilki in Alojzu Bogataju želja po sirarstvu na domači kmetiji končno uresničila. Nastali so prvi hlebi sira Tilna, katerega izdelava se ohranja še danes in je med potrošniki zelo priljubljen. Prvi siri so nastali doma v manjših loncih. Delovni dopust na eni izmed slovenskih pašnih planin je prinesel kar nekaj novih znanj in izkušenj. Ko se je ustanovilo društvo malih sirarjev, so bili tečaji organizirani tudi v tujini, in sicer v sirarsko razvitih državah Avstriji, Nemčiji in Franciji. "Obisk tovrstnih tečajev je bil smiseln, če si imel že nekaj predznanja," pojasni Tilka Bogataj in poudari, da je takrat precejšno težavo predstavljala oprema za male sirarje, saj še ni bilo proizvajalcev. 

Kmetujejo na 32 hektarjih ter redijo 45 krav molznic, ki dnevno dajo 850 litrov mleka. Približno šeststo litrov mleka odkupijo od kmetije Kos na Muravah, od koder se je priženila mama Tilka. Z bližnje kmetije pa vsak drugi dan odkupijo še kozje mleko. Delo v sirarni se začne že v zgodnjih jutranjih urah. Zaposlena delavka začne že pred drugo uro zjutraj, drugi se ji pridružijo nekaj ur kasneje, med četrto in peto uro. "Delavnik je raznolik, le sir in domačo skuto izdelujemo vsak dan." Poleg sirarne in pridelave številnih mlečnih izdelkov je tu še kmetija z živalmi, za katere je treba skrbeti. Tako pride prav vsak par rok. "V delo je vpeta vsa družina. Delo imamo do neke mere razdeljeno, smo pa vsi bolj ali manj vešči vseh opravil, tako da se za čas dopusta ali bolezni brez težav nadomeščamo." Kmetija nudi delo še trem polno zaposlenim. "Z veseljem do dela in živali naš dan kljub obilici dela mine, kot bi mignil." Na kmetiji izdelujejo izdelke iz kravjega mleka senene prireje in kozjega mleka. "Krave krmimo zgolj s seneno krmo, ki jo s pomočjo toplega zraka v sušilnici dosušimo in jo tam hranimo vse leto." Pri predelavi mleka v mlečne izdelke je kakovost mleka bistvenega pomena. "Leta 2018 smo krave začeli hranili zgolj s seneno krmo in s tem pridobili certifikat senenega mleka – 'Heumilch'." Gre za mednarodni certifikat za zajamčeno tradicionalno posebnost, s katero je določena prehrana živali – ne sme vsebovati silaže in gensko spremenjenih organizmov. "Avstrijci temu pravijo korak nazaj v prihodnost. Za nas pa je takšno mleko zelo kakovostna surovina za pridelavo sira. V mleku senene prireje je prisotnih kar 20-krat manj bakterij klostridij kot v silažnem mleku. To je odlična osnova za izdelavo sira, saj se trdi siri, narejeni iz surovega senenega mleka, ne napihujejo. Seveda pa brez občutka in dobre roke sirarja ne gre," še poudari Tilka Bogataj. Kupcem je na voljo več kot dvanajst različnih sadnih jogurtov iz kravjega mleka, kislo mleko, sladka in kisla smetana, domača skuta, albuminska skuta, maslo, pinjenec, sirotka, različni sezonski namazi ter več kot sedem različnih sirov. Ljubitelji kozjega mleka izbirajo med navadnim tekočim kozjim jogurtom, skuto, albuminsko skuto, sirotko, mladim sirom ter tremi različnimi siri. Izdelke prodajajo izključno na slovenskem trgu, in sicer na šestih tržnicah po Sloveniji: v Škofji Loki, Kranju, Domžalah, BTC-ju, Trbovljah in Zagorju ter v domači trgovini. Prav tako je izdelke mogoče dobiti v trgovinah KGZ Škofja Loka in Mercatorju.

Bogatajevi so si enotni, da se želja po uživanju zdrave in kakovostne domače hrane vedno bolj vrača v navade ljudi. Predvsem stranke raje kupijo žemljo od peka, ki jo je spekel, ribo od ribiča, ki jo je ujel, in sir od sirarja, ki ga je pridelal. "Narava nam daje, kar ji vračamo. Stremimo k čim bolj naravni pridelavi in predelavi mleka in cenimo to, da nas z vračanjem k nam cenite tudi vi!"

Lidija Razložnik