Škribovc – prostor iskalcev poletne osvežitve

23.7.2020

Ob reki Sori na Trebiji je v začetku leta Krajevna skupnost Trebija v sodelovanju z Občino Gorenja vas - Poljane uredila okolico za ponovno vzpostavitev naravnega kopališča Škribovc.

Lani je občina kupila potrebno zemljišče in pripravila projektno zasnovo, ureditvena dela pa so bila izvedena v prvi polovici letošnjega leta. Na 2435 kvadratnih metrih obalnega pasu je zasajena trava, območje je opremljeno tudi z dvema kamnitima mizama in stoli, dvema košema za odpadke, za aktivne pa je na voljo igrišče za odbojko ter slackline (hoja po vrvi oziroma traku). Uteho pred poletno vročino lahko obiskovalci poiščete v Poljanski Sori in se osvežite s skokom vanjo, kot so to počeli turisti, ki so sem zahajali že pred skoraj sto leti.

Trebija znan letoviški kraj že v prejšnjem stoletju
Kopališče je namreč že v preteklosti privabljalo eminentne goste. V šolski kroniki, ki jo hranijo v škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, je med drugim za leto 1922 zapisano, da sta se skozi Poljansko dolino 22. junija peljala kralj in kraljica, in sicer skozi Gorenjo vas do Trebije, kjer so uživali tudi v ribolovu. Po drugi svetovni vojni so na pobudo tedanjega trebijskega učitelja Josipa Krapša na Trebiji ustanovili turistično društvo, ki je leta 1958 začelo urejati kopališče s skakalnico in kabinami in podalo predlog za ustanovitev Doma pod Planino. O tem piše tudi Neža Hrovat, ki je leta 2012 napisala diplomsko nalogo z naslovom Turizem v Poljanski dolini. Na Trebiji so načrtovali ureditev obrata za družbeno prehrano in s tujskimi sobami, saj naj bi bil to pogoj za razvoj turizma v kraju. Med zanimivimi izletniškimi točkami so poleg možnosti kopanja naštevali: Ključje, Ermanovec, Mrzli vrh, Blegoš in Porezen, v zimski sezoni pa primerna smučišča v bližini. Dom pod Planino, ki je imel 24 sob s 60 ležišči, v enem delu urejeno trgovino, v drugem pa gostinsko ponudbo, je tako med 15. julijem 1959 in koncem leta 1962 obiskalo blizu 500 gostov, od tega 302 iz Slovenije. Največ jih je bilo z območja Ljubljane, Kranja in Kopra. Med 185 tujci jih je bilo največ iz Beograda in Zagreba, registrirali pa so tudi Italijane (največ iz Trsta), Makedonce, Avstrijce, Nizozemce, Švicarje.

Cenili mir in lepe sprehode
Konec avgusta leta 1963 so v Glasu pisali o dobrih pogojih za razvoj turistične dejavnosti v Poljanski dolini, na Trebiji je bilo od srede julija do konca avgusta zasedenih vseh 45 ležišč, prav tako kakih 20 ležišč v zasebnih turističnih sobah. "Gostje pridejo na Trebijo v glavnem zaradi miru in lepih sprehodov, prav radi pa se zadržujejo tudi na kopališču, ki je urejeno ob Sori. V prihodnjih dneh pričakujejo v gostišču večje število ribičev, ki imajo v rečici velike možnosti lovljenja lipanov in postrvi."
Po prenehanju nastanitvene dejavnosti je bila v Domu pod Planino še vedno gostinska ponudba, ki je ostala vse do danes, a stavba počasi izgublja svoj sijaj. Skupaj z njim odhaja v pozabo tudi del zanimive zgodovine turizma na Poljanskem. Zdi se, da znova urejeno kopališče Škribovc čez glavno cesto nasproti eminentne stavbe, ki se je ponašala z nazivom hotel, še ohranja nekaj spomina in vnaša svežino za nove počitniške zgodbe.

Damjana Peternelj, Lucija Klemenčič

Fotogalerija