Slovenski siri so po kakovosti primerljivi z evropskimi

10.11.2022

V začetku oktobra je na Brdu pri Kranju potekal tretji Festival slovenskih sirov, na katerem se je predstavilo trideset kmečkih sirarjev z vseh koncev Slovenije, vsak s po tremi različnimi siri.

Obiskovalci in ljubitelji sirov, zbralo se jih je več kot tisoč, so med drugim okusili tudi sire Poljanske doline – sire kmetije Pustotnik, Sirarne Bogataj iz Gorenje vasi in Kmetije pr' Leskovc iz Stare Oselice. Rdeča nit festivala so bili planinski siri, za katere je značilno, da so izdelani na poletnih pašnikih v sirarnah, ki obratujejo samo v poletni sezoni. Gre za tradicionalne gorske planšarije na območju Bohinja in Posočja.

Festivala se je udeležila tudi ministrica Irena Šinko, ki si je ogledala pestro razstavo sirarjev, ki je prikazala značilnosti slovenskega kmetijstva in posebnosti posameznih regij. V nagovoru se je zahvalila organizatorjem za izvedbo festivala ter izrazila navdušenje nad številom razstavljavcev. Poudarila je, da ima sirarstvo v slovenski zgodovini velik pomen: »Sir ima v Sloveniji veliko tradicijo in je eden najbolj razširjenih mlečnih izdelkov. Že planšarji so od davnega predelovali mleko v sir in ga prodajali v večjih mestih. Na ta način so prebili lokalne meje in se je sir s planin prodajal tudi v drugih okoliših.« Slovenija je na ravni Evropske unije z geografskim poimenovanjem zaščitila sir Mohant, Tolminc, Nanoški sir in Bovški ovčji sir, ki se lahko še dodatno označujejo z označbo »narejeno na planini «. »Za zdaj planinskih sirov z območja naše občine (še) ne moremo ponuditi, a čakamo na katerega izmed mladih, zagnanih kmetov, ki bo prepoznal potencial pašnikov na Blegošu in bi z zagonom planšarije na sončnih pobočjih našega očaka popestril kulinarično in turistično ponudbo naših krajev,« je pojasnil Milan Brence, predsednik Združenja kmečkih sirarjev Slovenije. »Letošnji 'pokoronski' festival je znova dokazal, da je kakovost mleka in mlečnih izdelkov slovenskih kmetij na ravni evropske ponudbe in je zanimiva dejavnost tako za kmete kot tudi vse tiste kupce, ki iščejo domače, lokalno in kvalitetno pridelano hrano. S tem ne podpirajo zgolj svojega zdravega načina prehrane, ampak tudi vitalnost podeželskih skupnosti in obdelano krajino.«

Festival je obiskal tudi priznani francoski zorilec sirov Max Schmidhauser, ki je predstavil svoj poklic, ki v Sloveniji še ni znan, a bi ga potrebovali. V interesu Združenja je, da se takšen poklic razvije tudi Sloveniji in posledično možnost uporabe uslug zorenja sirov. Zorenje je zelo zahteven del poti sira od mleka do kupca. Festival je bil obenem tudi zaključek Evropskega kongresa kmečkih sirarjev, ki je med 1. in 3. oktobrom potekal v Bohinju. Kongres v organizaciji Združenja kmečkih sirarjev Slovenije se lahko pohvali tako z brezhibno izvedbo strokovnih izletov in ogledov sirarn ter planšarij kot tudi izjemno zanimivimi predavanji predavateljev iz vse Evrope. Nastopi strokovnjakov z različnih področij sirarstva in kmetijstva so bili vsebinsko izjemno raznoliki in simultano prevajani. »Žal smo v pogovorih s predstavniki drugih evropskih sirarjev ugotovili, da se Združenje kmečkih sirarjev Slovenije še vedno bori z reševanjem osnovnih problemov: kakovostne podpore strokovnih institucij in stabilnega sofinanciranja iz državnih virov, ki so drugje, denimo na Madžarskem in Hrvaškem, da o drugih zahodnoevropskih državah ne govorimo, že zdavnaj rešeni. Upamo, da bodo ti problemi do naslednjega leta, ko Združenje praznuje 25-letnico, končno rešeni,« je še povedal Milan Brence, sicer lastnik kmetije in sirnice Pustotnik.

Lidija Razložnik