Srečanje ponudnikov znamke Babica in Dedek

Udeležili so se ga ponudniki s celotnega škofjeloškega območja, iz naše občine pa Anica Gartnar s Srednjega Brda, Nežka Demšar iz Krnic pri Novakih, Milena Miklavčič iz Dolenje Ravni, Stanka Homec iz Studora in Hilda Primožič iz Kopačnice.

»Namen srečanja je bil predvsem ta, da se po kovidnem obdobju ponovno sestanemo v malo večjem številu, predstavimo ključne ugotovitve analize uporabe blagovne znamke med ponudniki, začrtamo aktivnosti na področju razvoja blagovne znamke v prihodnje, se pogovorimo o problematiki prodaje lokalnih izdelkov v nekaterih trgovinah in bolj slavnostno razdelimo priznanja ponudnikom, ki so sodelovali na senzoričnih ocenjevanjih,« je pojasnila Kristina Miklavčič, skrbnica blagovne znamke z 22-letno tradicijo na Škofjeloškem. Na ocenjevanje so poslali 47 izdelkov in prav vsi, z izjemo enega, so prejemniki priznanj: 35 zlatih, osmih srebrnih in treh bronastih. »Sicer pa beležimo že več kot 200 ocenjenih izdelkov na našem območju, ki so v večji meri zelo kakovostni,« pove Miklavčičeva, ki dodaja, da je trenutno v znamko vključenih 41 ponudnikov s 491 izdelki. Od ustanovitve znamke dalje se je vanjo vključilo skupno 78 ponudnikov z več kot 580 izdelki, v zadnjih 10 letih je bilo na novo vključenih 38 ponudnikov s približno 170 novimi izdelki, od tega 16 ponudnikov iz občine Gorenja vas - Poljane.

S kakovostnimi izdelki do razvoja podeželja
Miklavčičeva dela s ponudniki od registracije dalje in beleži napredek tako v razvoju dejavnosti kot izdelkov; ponudniki investirajo v predelovane obrate in širijo ponudbo, ki je izjemno kakovostna. »Ne nazadnje imajo dela čez glavo, prodajo vse, kar uspejo proizvesti, pa bi lahko še več, če bi lahko dosegali take količine, nekateri so zaradi tega tudi že preobremenjeni in tudi to da vedeti, da smo razvoj podeželja v sodelovanju z drugimi institucijami delali na pravi način.« Na agenciji se ves čas trudijo pridobivati nova sredstva za številne projektne aktivnosti, ki koristijo lokalnim ponudnikom, med drugim tudi za vzpostavitev novih tržnih možnosti. »Zato me res moti, če kdo zelo pavšalno oceni, da se pri blagovni znamki nič ne dogaja,« je kritična. Kot poudarja, smo glede na velikost območje z največjim številom dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji. Svoje delo ocenjuje kot učinkovito, kar potrjuje tudi anketiranje doktorskega študenta na področju regionalnih kolektivnih blagovnih znamk s filozofske fakultete. Žalosti jo le to, da imajo druge blagovne znamke vzpostavljene ekipe več sodelavcev, ki delajo na področju razvoja, promocije, trženja, na Škofjeloškem je zanjo ob vodenju več drugih projektov zadolžena sama. »Res je čas, ki ga lahko namenim blagovni znamki, omejen, tudi sredstev s strani občin je za ta projekt oziroma za razširjene aktivnosti premalo,« pove.

Znamka kot gradnik destinacije Škofjeloško 
Večino izdelkov sicer ponudniki prodajo na domu, v lastnih trgovinah in domačih kotičkih ter na tržnicah, tako kupcem kot ponudnikom pa so pomembni osebni pristop, neposreden stik in zaupanje. Večina ponudnikov meni, da jim je vključitev v blagovno znamko pomagala pri vstopu na trg, razvoju dejavnosti in prepoznavnosti ponudbe. Strinjajo se, da predstavlja višjo kakovost lokalnih izdelkov, tradicijo, lokalno poreklo, spodbuja sodelovanje med ponudniki, omogoča dodatno promocijo in nove prodajne poti. Še več: po njihovem mnenju je tudi pomemben gradnik turistične destinacije Škofjeloško.
Prihodnje aktivnosti bodo, napoveduje Miklavčičeva, ki jo ponudniki imenujejo kar »duša znamke«, temeljile na svetovalni podpori ponudnikom, promociji blagovne znamke s poudarkom na digitalizaciji in socialnih omrežjih, preverjanju kakovosti in servisu glede skupnega nakupa embalaž in izdelave označevalnih nalepk ter obešank.

Damjana Peternelj