Star predmet: skrilnata plošča

Gradbene tehnike se skozi čas spreminjajo, starejše dotrajane objekte nadomeščajo novi ali pa se temeljito obnovijo. Pri tem je posebno pozornost treba nameniti strehi, saj je eden najpomembnejših elementov pri zaščiti objekta. 

V preteklosti je bila v Poljanski dolini med drugimi vrstami kritin pogosta tudi kamnita. Če je bila ustrezno izdelana in iz kakovostnega kamna, je imela v primerjavi z drugimi dolgo življenjsko dobo. Bila je odporna proti vetru, saj so bile plošče pribite z žeblji. Posebno veliko so jih izdelali v 19. stoletju. Uporabljal se je lokalni kamen skrilavec, ki je metamorfna kamnina in se ploskovito cepi, zato je primeren za izdelavo krovnih plošč. Na območju današnje gorenjevaške občine je delovalo več skrilolomov, eden pomembnejših je bil blizu Sovodnja. Plošče so bile glede na lastnosti kamna različno velike in debele. V teh krajih je bila navada, da so jih izdelovali v obliki romba, robne plošče pa so bile pravokotne. Obdelovali so jih s posebnimi kladivi. Z njim so mojstri krovci pokrivali vse oblike streh na hišah, hlevih, kozolcih, cerkvah, zvonikih in kapelicah. S prihodom cenejših industrijsko izdelanih kritin je delovno intenzivna skrilarska obrt izumrla, skrilnate strehe pa so postopno izginile. Redkokdo jih še vzdržuje, v celotni Sloveniji je mojstrov skrilokrovcev le še za vzorec, tako da spomin na to tehniško dediščino ostaja le še na starih fotografijah.

Jure Ferlan