Stat nominis umbra: Janez Jesenko

26.6.2019

Ohranjajo spomin na velikana slovenske geografije

Lani je bila 180. obletnica rojstva in 110. obletnica smrti »malce pozabljenega velikana slovenske geografije«, kot so Janeza Jesenka poimenovali v brošuri, izdani ob spominu nanj pred desetimi leti. V želji, da ne bi bil več pozabljen, smo učenci in zaposleni v poljanski osnovni šoli v sodelovanju s Kulturnim društvom dr. Ivan Tavčar Poljane, lovci in ribiči vse šolsko leto izvajali dejavnosti, povezane z njegovim delom.

Da bi počastili spomin nanj, je konec leta 2018 KD dr. Ivan Tavčar povabil osnovne šole v Občini Gorenja vas - Poljane k sodelovanju na likovnem in literarnem natečaju. Kot je povedal predsednik društva Goran Šušnjar, je bil predmet natečaja »izdelek (risba, slika v prosto izbrani tehniki ali spis), ki prikazuje oziroma opisuje zemljepisne ali zgodovinske znamenitosti kraja, v katerem otroci živijo – kot poskus oblikovanja nekakšne Zemljepisne začetnice ali Obče zgodovine domače občine«.
Medtem ko so učenci likovno in literarno ustvarjali, so sedmošolke Taja Lesjak, Lena Pintar in Tia Zorko pod mentorstvom učiteljice Sonje Homec pisale raziskovalno nalogo o Janezu Jesenku, s katero so se predstavile na srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske in na interdisciplinarnem področju dosegle prvo mesto. Učenke Marija Omejc, Jedrt Šinkovec ter Barbara Kržišnik pa so se ukvarjale z Župnikom Wakefieldskim. Poskušale so prevesti del originalnega besedila iz angleščine v slovenščino ter primerjale Jesenkov prevod s svojim in ugotovile, da prevajanje ni le prenašanje besed iz enega v drug jezik s pomočjo slovarja, temveč prenašanje vsebine, ki vključuje upoštevanje družbeno-kulturnih značilnosti izvornega in ciljnega jezikovnega okolja.

22. maja smo v šolski telovadnici priredili proslavo s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim na natečaju ter njihovim mentorjem. Vendar pa dogajanje v zvezi z Janezom Jesenkom še ni popolnoma zaključeno. Poleg opisanih dejavnosti sta člana Lovske družine Poljane Lado Dolenec, st., in Sely de Brea Šubic v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Gorenjske popisala mokrišča in vodne vire ter opredelila meje lovišča, Mirko Hrovat, predsednik Ribiške družine Poljane, pa je opisal živelj v porečju Sore. Jeseni bo ob zaključku celoletnega projekta izšel zbornik s prispevki, ki se vsebinsko navezujejo na različna področja, na katerih je deloval Janez Jesenko, in prinašajo zanimive podatke o naravnogeografskih značilnostih domače občine.

Kdo je bil Janez Jesenko?
Rodil se je 7. oktobra 1838 Na produ v Poljanah, v veliki kmečki hiši, kjer je danes Lovski dom. Bil je široko izobražen in se je udejstvoval na različnih področjih. Njegovo delo je za slovensko geografijo tako pomembno, da Društvo učiteljev geografije Slovenije svojim članom s praviloma več kot 20-imi leti delovne dobe za nadpovprečno uspešno pedagoško delo že nekaj let podeljuje priznanje Janeza Jesenka. Pred desetimi leti je bila na njegovi rojstni hiši, katere lastnik je Lovska družina Poljane, odkrita spominska plošča.
V šolo je hodil najprej v Poljane, nato na deško univerzo v Škofjo Loko, od leta 1851 pa na ljubljansko državno gimnazijo, kjer je leta 1859 maturiral. Študiral je na Dunaju, in sicer zgodovino, geografijo in nemščino. Po diplomi leta 1863 – star je bil 25 let – se je najprej za krajši čas vrnil v domače Poljane, potem pa je bil nekaj let nadomestni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Že takrat je začel objavljati učbenike; prvi je nosil naslov Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke.
Kot učitelj je bil zelo prijazen in mil človek ter med dijaki zelo priljubljen in spoštovan. Poleg službe je anonimno – pod psevdonimom Stat nominis umbra (Stoji v senci imena) – objavljal tudi ostre politične prispevke. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Trstu, kjer je leta 1867 nastopil službo stalno zaposlenega profesorja zemljepisa in zgodovine na državni gimnaziji. Jesenko je bil za tisti čas, ko je bilo veliko ljudi še nepismenih, izredno izobražen. Poleg nemščine je od tujih jezikov znal tudi italijanščino, latinščino in staro grščino, angleščino in francoščino. Prevedel je en francoski roman in tri angleške, med katerimi je bil najbolj uspešen Župnik Wakefieldski.
V zasebnem življenju je bil varčen in skromen. Za njim ni ostala nobena javnosti znana fotografija, saj se ni želel fotografirati. Po pričevanju sodobnikov je nosil preprosto, staromodno, a urejeno obleko vselej iste barve, skromno je bil opremljen tudi njegov dom. Bil je samski, svoje prihranke pa je prepustil skladu za dijaške štipendije in za lokalne slovenske dobrodelne namene.

Anka Tušek

Fotogalerija