Svoje raziskave predstavil v Srečevalnicah
18.5.2023
Dušan Škrlep iz Gorenje vasi se je leta 1980 na sejmu kamnarstva v Veroni na priložnostni razstavi srečal s skrivnostnimi napisi na starodavnem etruščanskem nagrobniku. Na njem je prvič videl značilne poševne črke in razbral nekaj besed, ki jih je razumel kot govorec rovtarskega narečja – poljanščine.
Odtlej se posveča raziskovanju antičnega slovenskega jezika s poudarkom na rovtarščini, ki jo razlaga kot meta jezik, kar pomeni, da ta jezik vsebuje vse prvine, ki jih lahko preberemo na do 2700 let starih virih. Ti so bili najdeni v glavnem v danes italijanski pokrajini Toskani in okolici. Med temi viri so najpomembnejše zlate ploščice z napisi iz Pyrgija, ki jih hranijo v Narodnem etruščanskem muzeju Villa Giulia v Rimu, bronaste Evgubske tablice z napisi, ki jih hranijo v muzeju Palazzo dei Consoli v italijanskem mestu Gubbio, ter številni napisi, vklesani v kamen, predvsem v etruščanske nagrobnike.
Med najpomembnejše, lahko bi rekli ključne najdbe, ki so potrdile njegove raziskave, pa spada kamen, ki je bil leta 2018 najden v Savi v Kranju. Na njem je napis, ki sporoča, da je takratni rimski vladar leta 12 po takratnem koledarju ukazal spremembo smeri pisave iz leve proti desni, prej so pisali v obratni smeri. To po Škrlepovem mnenju dokazuje, da so naši predniki Karni uporabljali isto antično poševno pisavo, kot je na prej omenjenih predmetih. Obenem njegova dognanja zamajejo priselitveno teorijo, ki uči, da so predniki Slovencev na sedanje ozemlje prišli izza Karpatov v 6. stoletju po Kristusu. Svoje dolgoletne raziskave je na vabilo Ljudske univerze Kranj predstavil v Srečevalnicah v Škofji Loki in Kranju, kjer mu je občinstvo z zanimanjem prisluhnilo, saj njegove razlage izvora slovenskega jezika predstavljajo povsem nov pogled na to tematiko.
Jure Ferlan