Tri desetletja hotaveljskega športnega društva

Kot vsa leta so se tudi letos zbrali pri Lipanu na Hotavljah in v sproščenem vzdušju praznovali v njihovih novih kletnih prostorih s pozdravi govorcev. Besedo so poleg predsednika in predstavnikov vaških društev dobili kolegi iz Podbrda, s katerimi sodelujejo pri organizaciji gorskotekaških prireditev, ter župan Milan Čadež, sicer član društva in aktivni udeleženec rekreacije in večjih prireditev, ki je pohvalil zagnanost društva.

Spomnili so se začetkov takratnih športnih zanesenjakov na Hotavljah, združenih v mladinski organizaciji. Pripravljali so razne teke, veselice in druge aktivnosti, v primernih razmerah pa so energijo usmerili v organizirano zagotavljanje športno-rekreativnih pogojev za vaščane in druge ljubitelje rekreacije. Dejavnosti so leta 1994 strnili v novonastalem Športnem društvu Marmor Hotavlje in jih obogatili z različnimi oblikami rekreacije, sprva s košarko in floorballom, ki so jima dodali prve večje prireditve, s katerimi so že vzpostavljali svoje osnovno poslanstvo – zagotavljati pogoje za različne oblike rekreacije. Trenutno so to košarka, floorball in badminton v dvorani, kolesarjenje in tek pa na prostem, v naravi. Tudi med drugimi oblikami rekreacije je poudarek na druženju – spodbujajo jih z vpisnima knjigama za pohodnike Prijatelji Slajke ter Blegoška trma za kolesarje, tradicionalnimi smučarskimi in kolesarskimi izleti. Že kmalu v prvih letih so vpeljali tudi Hotaveljsko grčo, sklop različnih športno-rekreativnih aktivnosti, katerega osnovni moto je bilo druženje v netekmovalnem vzdušju, in je bil do pred nekaj leti povabilo, da se ljudje sploh začnejo rekreativno ukvarjati s športom. »Številne generacije, celotne družine so 'zrasle gor' v družbi Hotaveljskih grč. Sodelovale so praktično vse generacije, družine,« pojasnjuje večkratni predsednik Niko Stržinar, ki omeni, da so se jim pridruževali tudi udeleženci iz drugih krajev Poljanske doline, Škofje Loke, Ljubljane, Žirov ...

Največ pozornosti in časa namenjajo dvema večjima prireditvama, s katerima so se vpisali med zaupanja vredne organizatorje na širše prepoznavni športni sceni: KBK trailu (gorski tek na Blegoš in nazaj), ki ga pripravljajo sredi maja, tekma pa bo štela tudi za veteransko prvenstvo Slovenije, ter največji kolesarski prireditvi z najdaljšo tradicijo, Vzponu s kolesi na Blegoš sredi septembra, ki je sočasno tudi zaključna tekma v sklopu Pokala polanskih puklov, s katerim želijo z drugimi organizatorji na Škofjeloškem predstaviti Poljansko dolino kot kolesarsko destinacijo. Pri pripravi obeh prireditev sodeluje med 50 in 70 članov društva in drugih posameznikov. »Če sta večji prireditvi pomembni tudi za zunanjo podobo društva, da širšemu okolju pokažemo, da zmoremo, so manjše aktivnosti za dušo nas samih, kjer je poudarek na 'odklopu' in veselem razpoloženju, « pove Stržinar in z veseljem spomni tudi na druge odmevnejše prireditve, ki so se zapisale v tridesetletno zgodovino: Urekov pohod na Goro, 6 ur Slajke, košarkarski in floorball turnirji, predavanja, kolesarski kronometri … Lojze Oblak, legenda rekreacije v Poljanski dolini, je bil pobudnik številnih od njih, Lojzetovemu nečaku Tonetu Kosmaču pa so pomagali pri njegovih naporih, da mu je uspelo priti na olimpijske igre v Braziliji. Ena od najmočnejših generacij v floorballu je pred leti poskrbela za največji športni dosežek, naslov državnih prvakov med selekcijami U19.

Tudi sicer je društveno življenje idealna priložnost za navezavo novih prijateljstev in za nabiranje izkušenj. Nadgrajujejo ga s sodelovanjem s hotaveljskima turističnim in gasilskim društvom, širše pa s soorganizacijo odmevnejših prireditev – Pokala polanskih puklov, Pušeljca gorskih tekov, Pokala primorskih gorskih tekov – ter s pomočjo, ki jo nudijo drugim organizatorjem po Sloveniji, npr. na Istrskem maratonu in polmaratonu NajNaj v Škofji Loki. Vzorno je tudi sodelovanje z obema osnovnima šolama. 

Jubilejno leto bodo poskušali zaznamovati pri večjem delu aktivnosti in praznovati skozi šport oziroma rekreacijo. »Druženje, pomoč, sodelovanje med društvi, medgeneracijsko sodelovanje – tem vrednotam bomo poskušali slediti še naprej,« napoveduje Niko Stržinar, ki opaža, da so se časi od začetka delovanja društva zelo spremenili. »S svojim delovanjem smo lahko vzor, ogledalo družbi. Se pa moramo zavedati, da je prostovoljno delo vse bolj na preizkušnji.« A prvim zanesenjakom, med katerimi večina še vztraja v društvu, se ob zavedanju, da je rekreacija pomemben del zdravega načina življenja, vseskozi priključujejo mlajši, ki imajo večinoma domačo spodbudo in že postajajo aktivni udeleženci prireditev oziroma dejavnosti društva.

Damjana Peternelj