Tudi letos paša za oči

Po slovenskem običaju so jaslice postavljene vse do svečnice, to je 2. februarja. Izdelane so na različne načine, saj se prilagajajo okolju, kjer so postavljene. Najpogostejši elementi so gozdni mah in drugi naravni materiali, ki dajejo jaslicam domačnost. Sicer pa so vsake edinstvene, takšne, kot so si jih zamislili avtorji.

V decembru konec lanskega leta je bilo jasličarstvo vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Prve jaslice na slovenskih tleh so dokumentirano izpričane leta 1644, ko so jih v svoji cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani postavili jezuiti, kasneje se pojavijo po drugih samostanih, od tam pa so se razširile po meščanskih in kmečkih domovih. Razmah so doživele v 19. stoletju, ko so se oblikovale na način, kakršnega poznamo danes. V fotografije so bile ujete jaslice na petih lokacijah.

V župnijski cerkvi na Trati v Gorenji vasi so jih postavili domači mladinci, letošnja novost je pravcato mesto z orientalsko pokrajino. V kapeli na Dobravšcah sta manjše jaslice z veliko podrobnostmi postavila Andrej Tomažin in Neža Lučin. V lesenem ohišju vaškega vodnjaka v zgornjem delu Hotavelj je tako kot vsako leto za natančno izdelane jaslice poskrbel Anton Peternel. Mimoidoči pohodniki so lahko pred cerkvijo sv. Križa nad Srednjo vasjo opazovali več različnih malih jaslic, postavljenih pod nadstreškom. Njihova posebnost je v tem, da so bile vse figurice rešene z odpada. V dolžini 1,5 kilometra pa so lahko uživali v ogledu okrašene gozdne poti od cerkve do Dolenjega Brda, ki jo je ozaljšala domačinka Damjana.

Jaslice nekoč in danes
Jaslice, kakršne so imeli v božično-novoletnem času postavljene pri Budgejskih na Trebiji, so nastale čisto spontano. Začelo se je lani, ko je bila družina Jane Jereb – tako kot številne druge med karanteno – doma. "Otroci niso imeli kaj početi, pa je padla ideja, da naredimo jaslice zunaj," je pojasnila povod za precej obsežen družinski projekt. "Lani so bili pogoji zelo težki, saj se skoraj nič ni dalo kupiti. Pa so jaslice nastale iz materiala, ki ga ima skoraj vsak doma ali pa ga najdeš v naravi. Nastali so Triglav, Blegoš, škofjeloška obvoznica, cerkev sv. Pavla v Stari Oselici in podobno." Letošnje so bile spet malo drugačne. Izdelali so jih v dveh delih, v prvem so prikazovale življenje nekoč, v drugem delu pa so prikazali današnji čas, čas sobivanja s koronavirusom, "ko moramo izpolnjevati pogoj PCT, nositi maske, vzdrževati varnostno razdaljo, bolnišnice so polne …" je nastajanje letošnje, še kako aktualne zgodbe nanizala Jana.

Jure Ferlan, Damjana Peternelj