V spomin borcem za severno mejo

Na tem mestu naj ponovimo nekaj dejstev za obuditev spomina. Še vedno so v naši javnosti živi spomini na stoto obletnico organizirane vojaške akcije pod vodstvom generala Rudolfa Maistra, ki je z maloštevilno slovensko vojsko 23. novembra 1918 razorožil nemško vojaško stražo v Mariboru. To je pomenilo začetek konca nemške prevlade nad velikim delom slovenskega ozemlja. Ob teh dogodkih je treba ovrednotiti prispevek karizmatičnega generala, njegovih oficirjev ter množico borcev prostovoljcev, ki so se v zanosu domoljubja do svojega naroda uprli Nemcem.

Bili so prva slovenska vojska, ki je opravila svojo domoljubno dolžnost, a je po sklepu plebiscitne komisije morala zapustiti pridobljeno ozemlje in se vrniti domov. Po prvi svetovni vojni so bili Maistrovi borci, tudi on osebno, pahnjeni v pozabo. Nastala je nova država SHS in kasneje Kraljevina Jugoslavija z drugačnimi političnimi cilji. Tudi socialistična Jugoslavija je generalova dejanja in njegove borce za severno mejo potisnila v ozadje in molk. Končno je bil leta 1968 sprejet republiški zakon o borcih za severno mejo 1918/19, ki je z veliko zamudo in počasi priznaval udeležencem dolžno pozornost in spoštovanje. Šele v samostojni Sloveniji je oživel spomin na njihovo domoljubno ravnanje in od leta 2005 praznujemo dan Rudolfa Maistra. Obstaja obsežna spominska in znanstvena literatura, ki opisuje dogajanja tistega časa.

Tudi uredniški odbor zbornika Gorenjevaško in Hotaveljsko skozi čas je odstopil prostor za njihovo predstavitev. Iz zapisa je razvidno presenetljivo visoko število mož in fantov s področja sedanje občine, ki so se pridružili generalu. To v sedanjem času razumemo kot borbo za lastno preživetje in preživetje domovine njihovih očetov. Za nazorni prikaz udeležencev Maistrove vojske sva avtorja zbrala podatke o številu borcev, slikovni material, kratek življenjepis in opis gibanja na bojišču. Vsi ti podatki so natisnjeni na predstavitvenih tablah in namenjeni predstavitvi potomcem, sorodnikom in javnosti. Do sedaj je ugotovljeno 52 udeležencev, razvrščenih po krajevnih skupnostih (KS): v KS Gorenja vas dvanajst, KS Poljane enajst, KS Javorje deset, KS Lučine šest, KS Trebija trije, in KS Sovodenj deset. Poletje 2021 smo člani društva izkoristili za predstavitev svojega dela v treh krajevnih skupnostih. Povsod smo naleteli na prijazen sprejem in veliko zanimanje druge in tretje generacije. Prisotni so prisluhnili razlagi, saj v šolah ni bilo pouka iz slovenske zgodovine o tej temi in je mnogim neznana. Zato smo povabili na ogled šolsko mladino, ker se zavedamo, da je taka razstava pomemben učni pripomoček. Prvo razstavo smo javnosti predstavili 17. julija na Sovodnju v Kulturnem domu. Odprta je bila štiri zaporedne nedelje. Posebno smo izpostavili deset udeležencev iz sedanje KS Sovodenj. Med njimi je biltudi padli Andrej Šifrer (1892–1919), p. d. Oblakov v Reber. Prisotne, bilo jih je okoli štirideset, sva nagovorila avtorja razstave. Uvodni kulturni utrinek so z branjem generalovih pesmi prispevali Martina Horvat, Martin Klemenčič in Katja Penrič. Za vabila, pripravo prostora in postavitev ter organizacijo je prizadevno poskrbel predsednik KS Stanko Bajt.

Osnovna šola Javorje nam je odstopila prostor za razstavo ob nedeljah, od 11. avgusta do začetka pouka. Deležni smo bili vsestranske pomoči Cirila Aliča, predsednika KS, in vodje šole Maje Kokalj. Uvodni kulturni program so pripravili javorski pevci, Maistrove pesmi sta recitirali Martina Horvat in Monika Čadež. Obiskovalci so obudili spomin na najstarejšega Maistrovega borca Franca Potočnika (1899–1998), p. d. Jernajevega iz Krivega Brda. Umrl je v starosti skoraj sto let. Po drugi svetovni vojni je bil organizator povezovanja Maistrovih borcev in bil predsednik Odseka borcev za severno mejo v Občini Škofja Loka. Dom krajanov v Lučinah je bil gostitelj razstave od 19. do 31. oktobra. Pomoč sta nam ponudila predsednik KS Stane Bizovičar in vodja šole Martina Jelovčan. Pod njenim vodstvom so učenke povedale nekaj Maistrovih pesmi, prof. Valentin Bogataj pa je na orglice zaigral venček narodnih pesmi. Obiskovalci so se z zanimanjem ustavili pri predstavitvenih tablah šestih lučinskih udeležencev bojev za severno mejo. Domačini dobro poznajo preteklost svojega kraja, ki jo je v mnogih knjigah popisal njihov rojak Tone Košir. Njegove zapise smo hvaležno uporabili kot vire pri sestavi spiska udeležencev. 

Rudolf Maister ni bil samo vojak. Bil je tudi človek kulture, pesnik. Sledil je besedam, ki jih je Simon Gregorčič zapisal v pesmi Življenje ni praznik:
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!

Janez Jereb, Anton Bogataj