Večer kulture in kulinarike

21.7.2022

V Dvorcu Visoko se je v začetku julija odvijal kulturno-kulinarični večer, na katerem je bilo mogoče spoznati oblačilno dediščino škofjeloškega območja, pripravili so tudi predavanje o Franji Tavčar, večer pa zaokrožili z visoškim loncem.

Za uvod v kulturno-kulinarični večer je mojstrica Andreja Stržinar predstavila oblačilno dediščino škofjeloškega območja. Kostumsko podobo je pripravila tudi za folklorno skupino Turističnega društva Žirovski Vrh, ki je zaplesala na dogodku. Andreja Stržinar je pojasnila, da je oblačilno dediščino podrobneje začela spoznavati na seminarjih z Bojanom Knificem in šele takrat ugotovila, koliko različnih narodnih noš obstaja in kako bogato dediščino imamo na tem področju. Žal ji je, da gre bogato znanje nekdanjih mojstrov hitro v pozabo. Zato poudarja, da sama svojega znanja nikakor ne skriva, ampak ga z veseljem prenaša naprej.

Narodna noša se je po besedah Andreje Stržinar pojavila med bogatimi meščani, pri njeni uveljavitvi pa je pomagala tudi Franja Tavčar, ki jo je oblekla za različne priložnosti. Več podrobnosti iz življenja Franje Tavčar pa je na dogodku razkrila Biljana Ristić iz Loškega muzeja Škofja Loka na predavanju z naslovom Franja Tavčar osebno. Žena pisatelja Ivana Tavčarja je imela tudi sama vplivno vlogo v takratnem javnem življenju, zato jo poimenujejo tudi velika "narodna dama". Aktivna je bila zlasti v številnih društvih tistega časa, prek katerih je širila svoje poslanstvo pomoči otrokom, materam in sirotam, večini društev je tudi predsedovala.
Za svoje delo je prejela številna priznanja in odlikovanja, med drugim najvišje državno odlikovanje reda sv. Save. Biljana Ristić je spomnila še na njen naziv dvorne dame, to pomeni, da je bila kraljičina spremljevalka in zaupnica. »Ob svoji šestdesetletnici je bila imenovana tudi za častno meščanko Ljubljane.« Franja Tavčar je tako po njenih besedah močno zaznamovala prehod iz 19. v 20. stoletje in prvo polovico 20. stoletja in pustila precejšnjo sled v ženskem gibanju v naših krajih.

Po kulturnem dogodku so se obiskovalci preselili na dvorišče dvorca, kjer je sledil kulinarični del s predstavitvijo visoškega lonca. »Z omenjeno jedjo smo se preselili v čas Kalanov na Visokem, saj je bila ta jed ena izmed njihovih kulinaričnih posebnosti, « je pojasnila vodja kavarne Martina Ambrožič Tušar. Pripravljali so vsakdanji in praznični lonec – za praznike so v lonec dodali tudi meso. V loncu je sicer po besedah Martine Ambrožič Tušar pet vrst zelenjave in tri vrste mesa: govedina, svinjina in teletina. Gospodinja Ana Kalan je vedno pripravila tri enake lonce, in sicer posebej za družino, dninarje in posle. »Lonec, ki so ga po štirih urah vzeli iz krušne peči, so nato dali v leseno skrinjo in ga obložili s slamo, pokrovko pa so zatesnili s testenim svitkom, da jed ni kipela oziroma se je počasi ohlajala, s čimer so se okusi spojili in je jed postala še boljša,« je še pojasnila Martina Ambrožič Tušar.

Mateja Rant

Fotogalerija