Za njenih dvesto let izdal zgibanko

"Ko sem leta 2017 izdal rodoslovno knjigo Korenine in veje mojega drevesa, sem imel občutek, da vse zadeve še niso povsem raziskane. Pri tem nisem imel v mislih svoje rodne hiše, pač pa nekaj še nerazčiščenih vprašanj o morebitnem nekdanjem sorodstvu in zakaj so se dogajale nekatere stvari, na katere takrat nisem imel odgovora. Pa če brskaš, tudi marsikaj izbrskaš in lani sem izdal Dodatek št. 1, kjer so pojasnjene sorodstvene vezi štirih družin, ki izhajajo iz istega gnezda. Lani me je pogled na letnico moje rojstne hiše – 1820 – spodbudil, da bi malo raziskal in zapisal, kar še vem in kar bom morda odkril v zvezi z nastankom in življenjem na Vresjakovi domačiji na Hotavljah," pojasni svojo odločitev za izdajo tokratne publikacije Jurij Kumer. "Že ko sem pripravljal vsebino osnovne knjige, sem se večkrat vprašal, kako to, da tega, kar so mi zanimivega povedali oče, mati, sosed …, nisem zapisal, sem pa z lahkoto pozabil. Sedaj pa nimam več koga vprašati!" pravi in doda, da ko človek s starostjo dozoreva, na marsikatero stvar iz preteklosti gleda bolj zrelo.
"Spraševal sem se, kako so nastajale in se oblikovale kmetije v naših naravnih in takratnih družbenih pogojih. Kako so naši predniki živeli, kako so sploh mogli v tistih pogojih oblikovati relativno močne kmetije in iztrgati gozdni zarasti površine zemlje, ki jim je dajala kruh, živini pa krmo. Kako in v kolikem času zgraditi kar zahtevne kmetijske objekte, kako s takratnimi pripomočki obdelati zemljo, da bo pridelek zadoščal vsaj za eno leto?" Da bi nekatere stvari, ki jih še ve o domačiji in Hotavljah ali pa so na voljo v nekaterih drugih virih, iztrgal pozabi, je sklenil, da jih zapiše in objavi.
Podatke je iskal po različnih arhivih in pri različnih avtorjih, marsikaj je našel tudi na spletu. Zgibanko je zasnoval tako, da je uvodoma prikazal poseljevanje Poljanske doline, nato naselje Hotavlje, ki je bilo nekdaj pomembno upravno središče – župa Hotavlje, ki je obsegala 24 naselij. Omeni, da je sedanja vas Hotavlje sestavljena iz nekdaj treh vasi – Preserje, Hotavlje in Verhhotaul – Slajke. Lokacija Vresjakovih objektov je bila na območju naselja Preserje, nekaj zemljišč pa je imela tudi zunaj tega naselja. Osrednji del je namenjen dvestoletnici stanovanjske hiše s hlevom.

Hiša stara dvesto let, domačija pa več kot dvakrat toliko
Na Vresjakovi domačiji je to sedaj najstarejši objekt, domačija sama pa šteje okrog 450 let, saj se v zapisih pojavlja kot kajža okrog leta 1570. Navedeni so lastniki te enotretjinske hube. "Sedanji rod se na domačiji pojavi leta 1859, ko jo je kupil Martin Tavčar, moj pradedek, s priimkom Kumer pa se lastniki podpisujejo od leta 1888. Na koncu so prikazani in opisani še preostali objekti, ki so sedaj na kmetiji, pa tudi 'bajta za tastare', ki jo je zgradil Martin Tavčar, da se je umaknil novemu gospodarju Jakobu Kumru," pojasnjuje svoj rod Jurij Kumer.

Ob jubileju že pripravljali praznovanje
Obletnico je želel z družinami treh sinov obeležiti kar na njenem dvorišču. "Povabiti sem nameraval poleg najbližjih domačih še nekaj širšega sorodstva, pravih hišnih sosedov, starih prijateljev in kar nekaj srednješolskih sošolcev, ki so večkrat krasili dvorišče naše hiše. V kratkem programu sem nameraval prisotne na kratko seznaniti z vsebino zgibanke in jim jo podariti, sinovi in vnuki bi pripravili nekaj kulturnih vložkov, glasbeniki pa bi zaigrali kakšno vižo. Nikakor pa ne bi smela manjkati ljudska pesem Domača hiša, ki jo tako doživeto zapojo Fantje s Praprotna in ki na koncu izzveni: 'V hišici tej tekel mi raj je mladih let, zato mi je pa dražja kot celi, celi svet'," pojasnjuje poletne načrte. Neugodne zdravstvene razmere so preprečile izvedbo večine načrtovanega programa, kar se mu zdi zares škoda, uspelo pa mu je vsaj zloženko v šestdesetih izvodih dostaviti že skoraj vsem, ki jim jo je namenil.
Pred zimo ugotavlja, da je ostala odprta še ena sorodstvena linija, rod njegove prababice Katarine Bogataj, ki je bila poročena z Martinom Tavčarjem, na Hotavlje pa je prišla od Topličarja v Kopačnici. "Če bo zima, ki je pred vrati, kaj zimi podobna, bom poskušal zbrati in obdelati še to sorodstveno vejo. Potem pa ..., kdo ve!" smelo doda in ne more dovolj poudariti, da se na domačijah, po vaseh in drugod, dogajajo zanimive stvari, ki pa, če niso nikjer zapisane, tonejo v pozabo. "Ljudje mojih let vedo povedati še marsikaj zanimivega o dogodkih, delu, ki so ga opravljali, o vaških izvirnežih in posebnežih. Nikjer zapisane pesmice citirajo na pamet. Storimo kaj, da zanimivosti ostanejo tudi zanamcem."

Damjana Peternelj