Za občino najpestrejše leto doslej

Za odpravo posledic lanskoletnih poplav ste na občini zagrizli v okrog 50 projektov. V kolikšni meri vam jih je uspelo zaključiti?
Za občino je res najpestrejše leto doslej. Lanske poplave so pri nas močno uničile infrastrukturo, a vseeno nismo pričakovali, da bomo lahko v roku uresničili zahteven načrt sanacije. Dosegli smo absolutni rekord investicij, ki je samo letos presegel 17 milijonov, kar je skoraj nepredstavljivo. Po lanskih poplavah z intervencijo bo to do konca leta 22 milijonov evrov. Do sedaj smo zaključili kar 45 obsežnih sanacij, še sedem jih je v izvajanju in jih bomo zaključili v naslednjem letu, ko bomo začeli tudi nekaj novih. Ker je bilo na cestah sredi lanskega avgusta naštetih 220 plazov, nas čaka še veliko dela. Uspelo nam je, ker držimo skupaj, v težkih časih spoznaš najboljše ljudi – in to so moji sodelavci na občini, za kar sem vsem neizmerno hvaležen. 

Kateri projekti pa so bili najpomembnejši oziroma tudi finančno med »najtežjimi«?
Če omenim samo tiste, ki so presegli milijon evrov, so to sanacije plazov na Hlavčih Njivah, sanacije plazov in ceste na Četeni Ravni in v Zaprevalu, most čez Soro na Hotavljah, cesta Poljane–Volča, cesta v Smoldno, cesta in mostovi Trebija–Stara Oselica.

So na cestni infrastrukturi, ki je bila najbolj poškodovana, kakšni večji odseki, ki bodo terjali celovitejši pristop?
Najbolj poškodovane cestne infrastrukture smo se lotili nemudoma in celovito – od geoloških raziskav, projektiranja, soglasij Direkcije za vode in Državne tehnične pisarne do spremljanja med delom s strani projektantov in geologov ter nadzornikov. Zahtevno je bilo spremljati toliko sočasnih gradbišč, a je to terjal obseg poškodb, zato smo morali najeti tudi zunanje izvajalce. Bremenili so nas kratki roki za pridobivanje sanacijskih sredstev države, a takšni so bili pogoji za vse občine. Nismo se pritoževali, ampak smo trdo delali in se posvečali celoviti projektni dokumentaciji.

Pa so drugi projekti, ki so bili načrtovanipred lanskim avgustom, zato zastali? 
Glavnina drugih projektov se je vsaj upočasnila, nekateri projekti so se odložili. Izvajali smo le tiste projekte, ki so bili vezani na pridobivanje odobrenih nepovratnih sredstev. Prilagoditi se je bilo treba dejstvu, da ima prednost sanacija po poplavah, saj so zdaj na razpolago sredstva.

Konec marca ste zaprli promet na cesti Gorenja vas–Hotavlje in tako želeli opozoriti, da se kljub obljubam na državnih cestah, ki so nujno potrebne obnove, v občini nič ne premakne. Je bila poteza učinkovita?
Opozorilna nekajminutna zapora je bila učinkovita. S poslancem Žanom Mahničem, krajanom Petrom Rihtaršičem in našimi podjetniki smo ubrali pravo pot, spoštljivo in dostojno z jasnim sporočilom, kaj hočemo. Proračunske postavke vseh treh izpostavljenih cest imajo planirana sredstva od junija naprej. Izvedeni so bili javni razpisi in izbrani izvajalci, za cesto proti Hotavljam pa spremenjen projekt zaradi dviga ceste ob novem hotaveljskem mostu ter izbran izvajalec za odkup zemljišč. Sem zadovoljen, ministrica Alenka Bratušek je držala besedo. 

Kako pa je s cestama Gorenja vas–Todraž in Trebija–Sovodenj?
Za oba odseka je novembra naročnik izvedel uvedbo izbranega izvajalca v delo, gradnja pa se bo začela kmalu po novem letu. Na Trebiji bo v celoti saniran že dolgo poškodovan spodnji odsek, na Gorenji Dobravi pa po poplavah najbolj poškodovani del z mostom čez Dršak od Mrzlka do avtobusne postaje. Sledi nadaljevanje rekonstrukcije celotnega odseka. 

Eno večjih gradbišč je odprto v Kopačnici, kjer se gradi nov vodovod. Kaj še zajema naložba, vredna približno 3,5 milijona evrov, in kdaj bo dokončana?
To bo ena zaključnih investicij naših dolgoletnih obsežnih vlaganj v vodovode, ki so doslej vsi obnovljeni ali povsem novi in modernizirani. Tekoča investicija pa poleg vodovoda od Hotavelj do Kopačnice, kjer je novo črpališče pitne vode in kjer bomo zgradili nov vodohran, obsega še obnovo vodovoda z Gorenjega Brda proti Srednji vasi. To bo omogočilo, da bomo tudi Srednjo in Žabjo vas priključili na vodovode, ki se napajajo z vodo izpod Blegoša. To sta zdaj še edini naselji, ki sta še vezani na škofjeloško vodovodno cev. Kakovostna pitna voda je eden glavnih ciljev občine. Okrepili smo tudi strokovno službo, da lahko učinkovito nadziramo veliko število vodovodnih objektov. Z novim letom prevzemamo tudi upravljanje vodovoda Sovodenj, kjer bo tudi treba izvesti nekaj prenov.

Občina je v začetku junija z ministrstvom za zdravje podpisala pogodbo o sofinanciranju obnove prostorov v Zdravstveni postaji Gorenja vas v vrednosti približno četrt milijona evrov. Kakšne koristi bo obnova prinesla občanom?
Tudi ta investicija dobro poteka. Prinesla bo moderne prostore dveh družinskih ambulant v prostorih, kjer je bila prej lekarna. Prav tako pa bodo urejeni prostori za predvidoma kar dva dodatna programa fizioterapije, zato pričakujemo bistveno skrajšanje zdaj predolgih čakalnih vrst.

Nestrpno pričakujemo tudi dokončno izgradnjo in zaključna dela v kulturnem domu v Poljanah. Kakšen bo končni znesek in delež financiranja stavbe? Kako pomembna bo ta pridobitev za eno največjih, če ne kar največje kulturno središče občine?
Kulturni dom gradimo s ciljem vzpostavitve širšega regijskega kulturnega središča, tudi v povezavi z bližnjim več kot tisoč let starim arheološkim najdiščem Sv. Martin, ki ga bomo prihodnje leto začeli urejati v bližini. Investicija kulturnega doma, ki bo v štirih zaporednih letih dosegla 4,8 milijona evrov, slabo polovico pa pričakujemo nepovratnih sredstev, se počasi približuje koncu. Objekt dobiva končne obrise in številne so pohvale o spretni arhitekturni umestitvi sicer velikega objekta v vaško središče. Prav tako so izredno lepi odzivi prvih obiskovalcev notranjosti objekta. V severnem delu je čez dve etaži umeščena sodobna prireditvena dvorana podobne velikosti kot v starem kulturnem domu, a z velikim prireditvenim odrom. Nad njo bo etaža z malo dvorano, v mansardi pa še društveni prostori in balvanska plezalna stena. Prostore bo v dveh nadstropjih nad gostinskim lokalom dobila tudi nova knjižnica, v vmesni etaži pa bo še prostor za galerijsko in razstavno dejavnost. Ker tu deluje najbolj aktivno kulturno društvo daleč naokoli, ne dvomim, da bo novi kulturni hram vdihnil pestro dinamiko dogajanja v širši skupnosti.

Izjemno razgibano je kulturno in drugo dogajanje v Dvorcu Visoko. Se dvorec razvija v takšno smer, kot ste si želeli? Kako pa kaže z vzpostavitvijo zdraviliškega središča?
Dvorec Visoko se po korakih še kako razvija v želeno smer. Tam se dogajajo odlične raznovrstne prireditve, širi se ponudba kavarne, ki je res visoke kakovosti, pa tudi obnova objektov skoraj brez prekinitev poteka že kar nekaj zaporednih let. Lanske poplave so nam sicer huje prizadele obnovljeno obokano dvorano gospodarskega poslopja, a smo jo vmes že obnovili in še izboljšali. Neuresničen cilj ostaja izgradnja mostu na mestu, kjer ga je dvorec imel vso zgodovino do medvojne porušitve. Usklajevanja predvsem z direkcijo za vode so dolgotrajnejša in napornejša, kot smo pričakovali, ampak naš cilj je jasen, lesen most do Dvorca Visoko! To bo tudi pripomoglo k še večji atraktivnosti posestva, saj je dostopnost sedaj kar precejšnja ovira. Ideja za vzpostavitev Zdraviliškega središča mora dozoreti, dobre stvari pa nastajajo počasi, se pa redno srečujemo in dogovarjamo. Vem pa to, da je v zadnjih letih velika gonja proti zdravnikom zasebnikom, ki je neupravičena, in zato tudi ni prave volje za premike na tem področju. Kaj pa pomenijo za javno mrežo zasebni zdravniki s koncesijami na primarnem nivoju, pa dobro vemo v naši občini, saj imamo lahko vsi izbranega zdravnika, ni čakalnih vrst, imamo pa veliko kakovostnih programov različnih področij zdravstva. 

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku je bil poseben poudarek na praznovanju 30-letnice ustanovitve občine. Na kaj ste v vseh 30 letih obstoja občine najbolj ponosni? V govoru ste omenili, da naše izhodišče pred 30 leti ni bilo najbolj obetavno.
Naša občina se je v svojih prvih tridesetih letih povzpela od občine z omejenimi razvojnimi možnostmi do nadpovprečno urejene lokalne skupnosti. Hvala prvemu županu Jožetu Bogataju, ki je s takratnimi sodelavci postavil temelje občine. Vseskozi smo odpirali nove vrtce, šole, število zdravstvenega osebja v našem zdravstvenem centru se je postopoma več kot potrojilo, dodani so novi programi. Zgradili smo dve obrtni coni, štiri čistilne naprave, optično omrežje po celi občini, vodovodov in cest ne bom ponovno omenjal. Občutek je, da smo se kar malo navadili, da je bilo vedno tako, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vse, kar imamo, da se v naših krajih kakovostno živi. Vedno se najde kdo, ki bi še poudaril, kaj vse je še treba postoriti, pa naj gre z roko v roki tudi zavest o že storjenem. Prostora in priložnosti za razvoj je še veliko, a želimo si trajnostnega, vzdržnega razvoja, ki bo tudi ohranjal prvobitnost in tradicijo naših lepih krajev.

V prihodnjem letu bo občinski proračun znašal dobrih 25 milijonov evrov, čemu boste namenili glavnino?
Tako velik obseg proračuna je tudi letos izjema zaradi sanacije po poplavah, za katero se ji ponovno namenja 17 milijonov evrov. Računamo, da bo na voljo dovolj državnih sredstev za dokončanje sanacije, brez njih odprave posledic poplav in plazov ne bo mogoče izvesti. Še vedno ne bomo začenjali drugih novih projektov – razen tistih, ki že tečejo, nadgradili pa bomo rekreacijski park Log v Gorenji vasi, kjer bomo tudi zastavili gradnjo nove ceste do zdravstvenega doma.

Kaj si ob koncu leta želite zase in za svojo družino ter kakšne želje namenjate občanom?
Leto, ki se izteka, je bilo leto velike preizkušnje in res velikih izzivov. Vse to nas je utrdilo, povezalo in naredilo še boljše in močnejše. Želim si, da bi ob doseženih vrednotah še napredovali v skupno dobro naše lokalne skupnosti. Ko se bo čas pred božičem počasi ustavil, se predajmo tistim, ki jih imamo najraje. Vesele božične praznike vam želim, drage občanke in občani, ter vam čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Novo leto 2025 pa naj prinese obilo veselja, osebnega zadovoljstva in predvsem polno trdnega zdravja.

Damjana Peternelj