Za več lokalne hrane v javnih zavodih

23.11.2023

Razvojna agencija Sora je skupaj s partnerji v Dvorcu Visoko pripravila okroglo mizo, na kateri so spregovorili o tem, kako povečati število lokalnih obrokov v javnih ustanovah na Škofjeloškem.

Okroglo mizo so pripravili v sklopu projekta Jem lokalno, jem boljše, pri katerem si po besedah direktorja Razvojne agencije Sora (RAS) Gašperja Kleča prizadevajo najti načine, kako bi lahko lokalni ponudniki v večji meri vstopili v sistem javnega naročanja. Po Klečevih besedah so najprej naredili analizo, kolikšni so sploh obstoječi potenciali lokalne oskrbe. »Na Škofjeloškem je deset tisoč hektarov primernih zemljišč, od tega je tisoč hektarov njivskih površin, prevladuje pa reja goveda.« Zelo močno so razvite tudi dopolnilne dejavnosti, 190 kmetij ima registriranih več kot devetsto dopolnilnih dejavnosti. »Tu je velik potencial za dodano vrednost pri kmetijskih proizvodih.« A ključno je povezovanje, je poudaril Kleč. 

Svojo izkušnjo z uvajanjem lokalne hrane v šoli je predstavila vodja šolske prehrane v OŠ Gorje Asja Sodja, ki je poudarila, da se pred dvajsetimi leti, ko je prevzela sedanje delovno mesto, o lokalni hrani ni veliko govorilo. Tako so najprej opravili raziskavo trga, kaj bi jim lokalni ponudniki sploh lahko zagotavljali. »To so bila jabolka, med in mlečni izdelki, potem pa se je že zaključilo.« Danes njihova šola predstavlja primer dobre prakse povezovanja z lokalnimi ponudniki. Bližnji kmetje jim namreč zagotavljajo krompir, sezonsko sadje, mleko in mlečne izdelke, jajca ... A največji zalogaj so predstavljala javna naročila. Mateja Volčič s kmetije Pr' Janež je prepričana, da bi morali skupaj prepričati odgovorne, da se za prehrano v javnih zavodih nameni več denarja, obenem pa bi bilo treba v javnih razpisih omogočiti večji odstotek lokalne hrane, ki zdaj znaša 20 odstotkov. Lokalna hrana je namreč bolj zdrava, je poudarila strokovnjakinja za zdravo prehranjevanje in klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa. »Lokalna hrana ima krajšo pot od zemlje do mize in s tem višjo biološko in hranilno vrednost.« Lokalna hrana pa ni samo kakovostnejša, je poudarila, ampak se na ta način lahko v javnih zavodih izognejo tudi odvečni embalaži. 

Kot ugotavlja Kleč, zavedanje o pomenu lokalne hrane narašča. V veliko pomoč pri promociji lokalne hrane so tudi kuharji in kuharski mojstri, ki »na novo spoznavajo sosede in sklepajo kratke dobavne verige«, je pojasnil Kleč. Pri projektu Jem lokalno, jem boljše so se zato povezali s kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom, ki je pripravil nekaj jedi iz lokalnih sestavin, primernih za umestitev na jedilnike vrtcev, šol in doma starostnikov.

Mateja Rant

Fotogalerija