Zakaj v digitalni dobi sploh še brati tiskane knjige

Z vdorom zaslonskih medijev so se stvari spremenile. Dejstvo je, da so od sredine 20. stoletja ljudje vedno več časa namenili sedenju pred televizijskimi zasloni. Vendar zaradi večje vključenosti v izobraževanje in višjega življenjskega standarda to na prodajo knjig ni bistveno vplivalo. Bistven obrat pri odnosu do branja se je zgodil s prihodom osebnih in prenosnih računalnikov ter nato tablic in predvsem pametnih telefonov. Ta univerzalna naprava v žepnem formatu je pogoltnila vse druge. In nastali so številni novi mediji. Ljudje imamo le 24 ur v dnevu in v tem času je knjiga zaradi teh izgubila pomemben del pozornosti. Zakaj torej brati knjige? Nekaj namigov.

1. Če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več: Ljudem, ki slabo berejo, črkovanje zapolni vse tiste miselne kapacitete, ki bi jih lahko porabili za razumevanje prebranega. Tisti, ki veliko berejo, berejo avtomatično, brez črkovanja, s čimer sprostijo miselne kapacitete za razumevanje prebranega. Zato: več ko beremo, lažje razumemo tisto, kar preberemo.

2. Če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh: Nekatere raziskave kažejo, da zadošča že, da ne razumemo treh odstotkov besed v besedilu in posledično ne razumemo celotnega besedila. Ko beremo besedila, v katerih srečujemo nove besede, besedne zveze in miselne povezave, si širimo in poglabljamo besedišče. Nove besede z novimi pomeni in nove miselne povezave so osnovni pogoj za ustvarjalno mišljenje. Globoko branje je zato vadba za mišljenje.

3. Če daljša besedila bereš na papirju, jih razumeš bolje, kot če jih bereš na zaslonu: Trije veliki pregledi nekaj sto raziskav, kjer so primerjali branje na papirju in zaslonu, so pokazali, da ljudje daljša in zahtevnejša besedila razumemo bolje, če jih beremo na papirju. Še več, pri branju na zaslonu gre slabše tistim mladenkam in mladeničem, ki so se rodili tako rekoč s pametnim telefonom v zibki, kot starejšim, rojenim v tiskarski civilizaciji.

4. Če uporabljaš zaslonske tehnologije in bereš knjige, se naučiš misliti na dva različna načina: Zaslonski mediji so nas naučili, kako v kratkem času obdelamo razmeroma veliko informacij in se orientiramo v okolju, na katero se informacije nanašajo. Branje knjig nas uri v daljšem vzdrževanju pozornosti na en sam problem ali zgodbo. Kombinacija »zaslonskega« in »knjižnega načina mišljenja je zato bistvena za preživetje v sodobnem svetu.

5. Če bereš leposlovje, lažje razumeš druge: Branje leposlovja je ena od učinkovitejših oblik treninga empatije. Z branjem se postavljamo v kožo drugih, ki so radikalno drugačni od nas, s tem vzpostavljamo tudi distanco do lastnih nagnjenj, čustev in vrednot, jih preverjamo, postavljamo pod vprašaj in v drugem koraku spreminjamo in utrjujemo. Z branjem zato razvijamo sposobnost prepričevanja in sodelovanja, ki je ključna za uravnoteženo osebno življenje in uspešno preživetje na delovnem mestu.

6. Otroci, ki odraščajo v bralnem okolju, so v življenju uspešnejši: Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih je predvsem družinsko branje. Ko otrokom beremo, jim pomagamo, da širijo in poglabljajo besedišče ter se učijo osredotočanja. Tako z njimi vstopamo v različne svetove in usode in jim s tem pomagamo, da svet vidijo in razumejo skozi oči, ki so drugačne od njihovih. Z branjem otrokom pomagamo, da se razvijejo v misleča, čuteča in empatična bitja.

7. Med bralci je več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci: Ker branje spodbuja empatijo, se znajo bralci bolje vživeti v čustva in misli svojega bližnjega, to pa vodi k bolj povezani skupnosti.

8. Branje je napor, z nekaj sreče pa tudi užitek: Sodobne družbe so obsedene z užitkom in jih je groza napora. Pa vendar je v življenju tako, da užitka ni brez napora. Branje je najprej napor in šele nato tudi užitek. Brati knjige pomeni usvojiti medijsko izkušnjo, ki je v nasprotju s prevladujočim duhom našega časa: pomeni umiriti telo in duha in se odmakniti od vseprisotnih zaslonov.

9. Z branjem knjig se učimo misliti z lastno glavo: Zaradi izuma strojev smo ljudje postali učinkovitejši tako pri fizičnem kot tudi intelektualnem delu. A stroji nam pri slednjem ne pomagajo prav dosti, če ne znamo misliti z lastno glavo. Za to potrebujemo dovolj široko in globoko besedišče in obvladanje analitičnega mišljenja. Vse to pridobimo le z branjem najrazličnejših knjig, s katerimi ves čas širimo in poglabljamo besedišče in ostrimo sposobnost mišljenja. Prihodnost bo zato knjižna ali je ne bo.

Avtor na izredno zabaven, tehten, berljiv, predvsem pa argumentiran način v delu govori, zakaj je treba brati knjige, zakaj se tega ne da nadomesti z ničimer.

Novičke iz knjižnice
Po enajstdnevnem zaprtju so vrata vseh naših enot ponovno odprta po običajnem urniku. Gradivo vam je dosegljivo v prosti izbiri – sami se sprehajate in izbirate med policami. Ni pa še možna uporaba računalnikov ali čitalniško branje.
V Krajevni knjižnici Gorenja vas je od 15. aprila na ogled nova razstava. Razstavlja domačinka Irena Tratnik.
Novost: knjižnica ima svoj podcast, pravzaprav kar dva: podcast Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in podcast za otroke S kitkom v svet pravljic. Prvi knjižnični podcast v Sloveniji!
Vse prireditve se še naprej odvijajo na spletu. Informacije so vam na voljo na naši spletni strani, Facebooku in Twitterju.

Bernarda Buh