Zaplesali so pri Slovencih v Ameriki

21.9.2023

Ob 40-letnici delovanja Folklorne skupine Turističnega društva Sovodenj se je porodila ideja o gostovanju v ZDA. S pomočjo prijateljev, sorodnikov in sponzorjev z obeh strani Atlantika smo julija letos to tudi izpeljali.

Priprave na potovanje in nastope so trajale leto dni. Vodja skupine je sestavila tri 45-minutne sklope pesmi in plesov. Za projekt se je odločilo deset plesnih parov in trije glasbeniki. Poleg vodje celotnega projekta Aleša Šturma so za logistiko, prevajanje, prevoze in snemanje skrbeli še trije spremljevalci. Skupina je štela sedemindvajset članov. Pred odhodom smo posneli napovednik za nastop v slovenskem centru SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota) za tamkajšnjo lokalno televizijo.

SNPJ je največja slovenska organizacija v ZDA, ki je bila ustanovljena leta 1904 z namenom nudenja življenjskih zavarovanj slovenskim priseljencem. Zdaj je to rekreacijski center, ki vsako leto prireja tridnevni festival Slovenefest. Na letošnjem, štiridesetem po vrsti, so se zbrali slovenski izseljenci iz celih ZDA. Eden ustanoviteljev te organizacije je tudi Martin Kumer, čil 89-letnik (njegovi predniki izhajajo iz Stare Oselice), ki nas je vse dni spremljal. Njegovi sorodniki in prijatelji so predhodno organizirali naše nastope in nam v dneh bivanja med njimi vsestransko pomagali. Na pot smo se odpravili na ameriški dan neodvisnosti, 4. julija. Kljub celodnevnemu potovanju smo preostanek dne praznovali pri družini, ki ima tudi korenine v Sloveniji. Njihova gostoljubnost nas je presenetila, odprli so nam dom in ga delili z nami. Dotaknilo se nas je dejstvo, kako sprejemajo tujce, kako so odprti do drugih, drugačnih. Dneve do nastopov smo izkoristili za oglede znamenitosti. Ustavili smo se pri Amiših v kraju Lancaster. Ogledali smo si starodavni Gettysburg. Obiskali smo Pittsburg, nekdaj železarsko mesto, danes pa eno najbolj prijetnih mest za življenje v ZDA. Tam smo se na pikniku srečali z razširjeno družino Kumer. Pričakali so nas napis »dobrodošli«, slovenska zastava in domača hrana. Imeli smo prvi neformalni nastop.

V treh dneh smo se pred vsakim od štirih nastopov v centru SNPJ v sprevodu sprehodili skozi več prireditvenih prostorov. Predstavili smo obsežen repertoar slovenskih ljudskih pesmi in plesov in resnično poželi val navdušenja. Na vsakem naslednjem nastopu se je zbralo več gledalcev, tja do petsto. Udeleženci so nas z zanimanjem in pozorno spremljali. Refrene so v drugo že peli z nami. Golica je vedno dvignila publiko na noge, privabila smeh na obraz in kakšno solzo v oči ob iskrenem veselju in navdušenju. Večina nam je sledila v kači po celotnem prireditvenem prostoru, želela plesati, poklepetati z nami in se fotografirati. Slovensko govorečih ni bilo veliko, tisti pa, ki so bili, so govorili v pristni lokalni slovenščini. Tudi med mladimi smo začutili zanimanje za Slovenijo, spraševali so nas, od kod prihajamo, želeli videti kraj na zemljevidu in pripovedovali, od kod prihajajo njihovi predniki. Srečali smo se z vodjo folklorne skupine iz Toronta in slišali komentar: »Prikazali ste slovenske plese in pesmi. To je to, kar se pričakuje od slovenske skupine.« Zadnji nastop smo izvedli pred številno publiko v glavnem parku mesta Erie, ki leži ob jezeru, večjem kot Jadransko morje.

Ogledali smo si Niagarske slapove v Kanadi, Washington, D.C. in od daleč opazovali Belo hišo, Washingtonov spomenik, mavzolej Abrahama Lincolna, vojaško pokopališče Arlington, grob predsednika Johna Kennedyja, v Filadelfiji zvon svobode, v New Yorku Manhattan in visoke stolpnice ter iz 86. nadstropja Empire State Buildinga videli ves New York. Ustavili smo se v Centralnem parku in ob spomeniku žrtvam terorističnega napada. Zadnji dan smo se z ladjico prepeljali do otoka Ellis, kamor so nekoč prihajali vsi priseljenci, preden so se razpršili po različnih delih države, in si ogledali muzej. Po dvanajstih dneh smo se polni vtisov od ZDA poslovili ob veličastnem kipu svobode. Naši vtisi: Ljudje so izjemno prijazni. Vse je prostrano, razdalje so velike. Podeželje je lepo urejeno. Mesta so ogromna, z mogočnimi, visokimi stolpnicami. Za kruh pozabiš, kako je v resnici videti. Alkohol je tabu tema, vozniki 0,0, toleranc ne poznajo. Sociala – tam je dobro, če si zdrav. Pregovorna Amerika je v resnici pri nas!

Lidija Jezeršek