Zavedajmo se, da ni vsak iztrebek gnojilo

Le redki lastniki psov, ki so za svojimi ljubljenčki iztrebke dolžni pospraviti, se tega predpisa držijo. Razlogi za pospravljanje so poleg bontona vsaj še trije: higienski, okoljski in veterinarski. Pospraviti za svojim psom naj bi bilo samoumevno, ne le na domačem vrtu, ampak tudi na javnih in zasebnih površinah drugih občanov, predvsem kmetov. Nepobiranje iztrebkov ter spuščanje psov po kmetijskih površinah, zlasti spomladi, v rastni dobi, je težava, ki vpliva na življenje vseh v skupnosti. Pomembno se je zavedati, da so travniki in pašniki med majem in oktobrom nekomu krožnik, so že lani opozorili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Sprehajalci bi se morali zavedati, da smo gostje na lastniških površinah. Pogosto se zaradi teptanja travniških površin v rastni dobi dela škoda, ki jo nepospravljeni pasji iztrebki še povečajo. Ob strojnem spravilu krme in baliranju namreč iztrebki pristanejo v krmi živine. Iztrebki so vir različnih bolezni, od blagih prebavnih motenj do abortusa ali celo pogina živali. Med najbolj izpostavljenimi okužbami v povezavi s psi in prežvekovalci je neosporoza, pri kateri so psi končni gostitelji, domači prežvekovalci pa vmesni. Bolezen je zelo težko odpraviti. Večina živali ostane okužena vse življenje, cepivo ali uspešno zdravilo za zdaj še ni na voljo.

Ravnanje lastnikov psov glede iztrebkov je urejeno z občinskimi pravnimi akti, ki odločajo, da je treba iztrebke pobirati, za nepobiranje pa je določena kazen, ki se po slovenskih občinah giblje med 40 in tudi več kot 100 evrov. To velja za javne površine, ki so v lasti ali upravljanju občine. Drugače pa je pri nas na podeželju, kjer lastniki sprehajajo pse po kmetijskih in gozdnih zemljiščih zunaj naselja. Ta so večinoma v zasebni lasti, kjer pa občinski inšpektor nima pristojnosti. »Na teh površinah je tako pobiranje pasjih iztrebkov odvisno predvsem od vzgoje in kulturnega obnašanja posameznika,« pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer poudarjajo odprto vprašanje, kako zaščititi kmetijska zemljišča ter vzbuditi zavedanje, da sta tudi travinje in seno kmetijski pridelek. Na zbornici so že lani s posebno kampanjo pozvali lastnike psov in druge sprehajalce, da z veliko mero odgovornosti do podeželja in kmetov na sprehod s svojimi ljubljenčki vzamejo vrečke za pobiranje iztrebkov. Vrečke z iztrebki se odvržejo v za to namenjene smetnjake ali med navadne odpadke, nikakor pa se jih ne pusti v najbližjem grmu. V sodelovanju z Zavodom Seneno so prav tako lani pripravili tudi posebne obvestilne table, ki na humoren način obveščajo lastnike psov, kakšen je na kmetijskih površinah bonton, ki se ga morajo držati. Kmetje jih lahko naročijo na Zavodu Seneno.

Damjana Peternelj