Zdravje v naši občini

23.7.2020

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju
z drugimi organizacijami v tem mesecu objavil publikacijo Zdravje v občini, v kateri so predstavljeni ključni kazalniki zdravja.

Občina Gorenja vas - Poljane pomembno ugodno odstopa glede na povprečje drugih slovenskih občin v osmih kazalnikih, kot so stopnja delovne aktivnosti, telesni fitnes otrok, udeležba v programih Svit, Zora in Dora, v krajši bolniški odsotnosti in najnižji umrljivosti v gorenjski regiji. 
V publikaciji, ki jo vsako leto pripravi NIJZ in je dostopna na spletni strani NIJZ, so podatki zbrani za vseh 212 občin na enak način, na regijski strani pa so dodani še trendi za posamezne gorenjske občine za daljša obdobja. Kot nam je povedala predstojnica kranjske območne enote NIJZ prim. Alenka Hafner, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, to daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, predvsem pa je namenjeno temu, da lahko vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja svojih občanov. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Po teh podatkih je Občina Gorenja vas - Poljane nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,16), ki se znotraj regije med 18 občinami po razvitosti v zadnjem obdobju uvršča na osmo mesto. "Delež starejšega prebivalstva, starega osemdeset ali več let, raste, vendar je še vedno med najnižjimi na Gorenjskem. Delež oseb, starih od 25 do 64 let in z le osnovnošolsko izobrazbo, se znižuje," je še dodala Hafnerjeva.

Boljši fitnes indeks otrok in udeležba v presejalnih programih 
Med ugodnimi kazalniki je tako na primer stopnja delovne aktivnosti občanov, ki je 70,7-odstotna in se zvišuje, medtem ko je slovensko povprečje 64,4 odstotka. Razveseljiv je tudi višji telesni fitnes otrok, ki znaša 65,0 in se še izboljšuje, slovensko povprečje pa je 52,3, v regiji 56,4 in v upravni enoti 63,2. Tudi delež prekomerno prehranjenih otrok, ki znaša 19,7 odstotka, je nižji od povprečja preostale Slovenije (24,5 odstotka) ali gorenjske regije (21,6 odstotka), a višji kot v upravni enoti, kjer znaša 18,7 odstotka. Občani se tudi zelo dobro odzivajo na presejalne programe. Po odzivnosti v program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, in po pregledanosti v programu Zora, namenjenemu zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb na materničnem vratu, se občina uvršča na tretje mesto v regiji. Na program Svit se je odzvalo 78,1 odstotka vabljenih občanov, v programu Zora pa je bilo pregledanih 76,8 odstotka žensk iz ciljne skupine. V programu Zora je opazen upad pregledanosti, ki je lahko tudi posledica slabše dostopnosti do ginekologa. V presejalnem programu za raka dojk Dora je občina s 85,7 odstotka na drugem mestu v regiji, za Železniki, in daleč nad povprečjem v državi (76,2 odstotka). Zaposleni občani so tudi manj na bolniških odsotnostih (14,9 dni), kar je na ravni povprečja upravne enote (14,8 dni) in manj od gorenjskega povprečja (16,1 dni), a raste. Splošna umrljivost je s 750 na sto tisoč prebivalcev najnižja v regiji. 

Veliko odstopanje pri obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom 
Prim. Alenka Hafner je opozorila na veliko odstopanje občine na področju bolnišničnega zdravljenja zaradi klopnega meningoencefalitisa (KME), to je resne virusne bolezni osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Stopnja v občini znaša kar 52,7 na sto tisoč prebivalcev, kar je slabše od povprečja upravne enote, ki je 33,3, in gorenjske regije, ki znaša 19,4. Državno povprečje je 9,2. Razveseljiv podatek je sicer, da se stanje izboljšuje, a kljub temu Hafnerjeva opozarja na večjo potrebo po zaščiti, tudi s cepljenjem proti KME, saj škofjeloško območje spada med najbolj okužena področja v državi. Občani se lahko cepijo pri osebnem zdravniku ali na območnih enotah NIJZ. V Sloveniji se program cepljenja odraslih proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) vsako leto izvaja pri osebah, ki v tem letu dopolnijo 49 let, in pri otrocih, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta. Sicer je cepljenje samoplačniško. Za zaščito so potrebni trije odmerki; prva dva v razmiku enega do treh mesecev, tretjega pa od pet do dvanajst mesecev po prvem odmerku. Nato so potrebni poživitveni odmerki. Na občini so zato posebno zadovoljni, da so zdravniki družinske medicine že pred leti omogočili cepljenje tudi v domačem, gorenjevaškem zdravstvenem domu, saj se je bilo poprej treba za cepljenje odpraviti na sedež območnega NIJZ v Kranj. Spričo razširjenosti tveganja se bodo zato v prihodnje tudi na občini trudili aktivneje ozaveščati občane o pomembnosti cepljenja in pravilne samozaščite pred klopi.

Več je prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji 
Občina pomembno odstopa tudi pri podatku o deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, ki znaša 15 odstotkov, medtem ko je državno povprečje 9,1 odstotka, povprečje v upravni enoti pa je 8,8 odstotka. Prav tako je zaslediti negativen trend na področju bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Na občini sicer ob analizi podatkov ugotavljajo, da navedeni negativen trend v zadnjih letih beleži večina gorenjskih občin, kar pa ne pomeni, da se ob tem ni treba odzvati s posebno skrbnostjo. Ker kazalnik bolezni zaradi alkohola odraža dolgotrajno navado prekomernega uživanja alkohola, bodo na občini predlagali, da se glede zmernega, zdravju prijaznejšega uživanja alkohola več pozornosti nameni že pri ozaveščanju učencev v obeh osnovnih šolah. Nad povprečjem upravne enote je občina tudi na področju poškodovanih v transportnih nezgodah. Takih nezgod je bilo 2 promila (Slovenija 1,4 promila, UE 1,9 promila) in se povečuje glede na prejšnja leta.

Tina Dolenc

Fotogalerija