Zgodovinska prestavitev freske

Fresko so s pomočjo velikega dvigala prenesli čez cesto na mesto, od koder so predtem plato nižje prestavili marmorni obelisk spomenika padlim v NOB. Prestavitev je predstavljala svojevrsten tehnični izziv, saj je prestavljeni marmorni obelisk tehtal kar 43 ton, freska pa celo 45 ton, so pojasnili na občini. "Znanje za razvoj tehnologije prestavitve so prispevali strokovnjaki tako s področja gradbene kot konservatorske stroke, posebno velik pa je bil prispevek statikov."

Vodja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Boris Vičič je prestavitev freske označil za dogodek desetletja v Poljanah. Priprave so trajale več mesecev, saj je bilo treba fresko najprej ustrezno utrditi in zaščititi pred morebitnimi poškodbami. "Sledilo je dolgotrajno in temeljito utrjevanje zaledne stene freske, odstranjevanje obodnega zidu okoli freske in izdelava novih nosilnih vezi iz betona po obodu freske, kar je omogočilo premestitev freske na novo lokacijo," so razložili na občini in dodali, da je postopno nameščanje vezi in sušenje betona trajalo več tednov in je zahtevalo natančno začrtane korake. Kljub obsežnim pripravljalnim delom pa so si vsi navzoči vidno oddahnili, ko so 45 ton težko fresko, vpeto v betonske nosilce, uspešno prenesli na drugo stran ceste. Kot je poudaril župan Milan Čadež, je šlo za edinstven poseg, saj so v Sloveniji zaman iskali primere dobre prakse, na katere bi se lahko oprli. "Naše lokalno podjetje Topos in strokovni sodelavci občine so v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine izpit opravili z odliko," je bil zadovoljen po opravljeni nalogi. "Ogromno energije smo vložili v pripravo prestavitve, kljub temu pa gre vedno lahko kaj narobe. A je vse potekalo, kot smo si zamislili." Precej na trnih je prestavitev freske opazovala tudi hčerka Iveta Šubica, prav tako akademska slikarka Maja Šubic. "Zelo me je skrbelo, a ko sem videla, da sta glavna iz podjetja Topos sama opravila ključna dela, sem videla, da so s srcem zraven in da si res želijo opraviti, kot je treba." Prepričana je, da je freska zdaj dobila še lepše mesto v središču Poljan.

Prestavitev freske je prav zaradi natančne in temeljite predpriprave potekala tekoče in povsem brez zapletov, so še poudarili na občini in dodali, da je bila vsaka od prestavitev izvedena v manj kot desetih minutah, čemur je sledilo še sklepno nameščanje na nove temelje. "Na občini smo tudi sicer k projektu pristopili z veliko skrbnostjo, saj umetniškim stvaritvam domačih krajev pripisujemo velik pomen, zlasti v luči spoštovanja drugačnosti in različnosti zgodovinskih obdobij, ki so jih doživeli pretekli rodovi prebivalcev Poljanske doline." Kot so še pojasnili, so fresko odkrili leta 1981 in je tako kot spomenik NOB z marmornatim stebrom vpisana v register kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine, s katerim so zato pred prestavitvijo in preureditvijo spomenika na občini izvedli obsežna usklajevanja in pridobili vsa soglasja. "Občina je zaradi nadaljevanja izvajanja arheoloških raziskav zaščitenega najdišča v vaškem jedru Poljan v sodelovanju z arhitekti, projektno skupino za ureditev vaškega jedra Poljan in Zavodom za varstvo kulturne dediščine dlje časa dejavno iskala ustrezno lokacijo za premestitev freske iz opuščenega poslovnega objekta, ki stoji na arheološkem območju, na novo, bolj primerno lokacijo, in nazadnje pridobila vsa potrebna soglasja za prestavitev k spomeniku NOB."

Pred občino je zdaj še največji izziv, je poudarila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec, in sicer oblikovati čim bolj optimalen in reprezentančen način predstavitve najdb ostankov kar treh cerkva, od katerih je najstarejša stara skoraj tisoč let. Zato bodo na mestu zdaj porušene trgovine nadaljevali arheološke raziskave, ki bodo podlaga za nadaljnjo ureditev tega območja.

Mateja Rant