Zmanjšujejo količino odpadkov

V zadnjih tednih je Razvojna agencija Sora v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja in drugimi partnerji projekta organizirala spletna predavanja Ali se teme okolja tičejo vseh nas?, Prazen koš, polna denarnica, Plastika naša vsakdanja, Tekstil: hitra moda in okolje, Zavržena hrana: volk sit, koza cela ter Kako naprej do manj odpadkov? Ekologi brez meja so udeležencem osvetlili različne okoljske problematike in ponudili konkretne nasvete za zmanjšanje količine odpadkov – nekatere izmed njih predstavljamo v nadaljevanju.

Plastika naša vsakdanja
Verjetno ena izmed najbolj izpostavljenih okoljskih težav zadnjega časa je plastika. Plastika onesnažuje v vseh fazah življenjskega cikla. Našli smo jo na najvišjih vrhovih, v zraku, rudnikih in najglobljih morskih jarkih, v EU pa vsako leto samo v morjih pristane med 150 in 500 tisoč ton plastičnih odpadkov. Plastika se nikoli prav zares ne razgradi, ampak razpada na mikroplastiko.
Kot potrošniki lahko za zmanjšanje svojega "plastičnega odtisa" nakupujemo brez embalaže, uporabljamo lastno embalažo za nakup kruha, delikatesnih izdelkov ter sadja in zelenjave, pijačo pa kupimo v povratni embalaži. Na spletni strani Manj je več lahko preverite seznam trgovin, kjer lahko vsaj določene izdelke kupite brez embalaže. Bodimo vztrajni pri zavračanju plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ter uporabi izdelkov za ponovno uporabo.

Hitra moda in okolje
Vsi poznamo reklo, da obleka naredi človeka. Na predavanju Ekologov brez meja smo izvedeli, da je tekstilna industrija druga največja onesnaževalka okolja. Letno na svetu nastane kar 92 milijonov ton tekstilnih odpadkov, ki so svojevrsten problem predvsem zato, ker jih zelo malo recikliramo (ocenjeno le en odstotek). Večina materiala je namreč iz različnih mešanic, zaradi česar jih je zelo težko ločiti in predelati.
Kaj lahko za reševanje tega problema naredimo potrošniki? Kupujmo manj, pa tisto kakovostno. V trgovinah z rabljenimi oblačili ali v izmenjevalnicah oblačil lahko večkrat najdemo prave unikatne zaklade. Oblačila za posebne priložnosti si raje izposodimo, večkrat pa obiščimo tudi krojače in šivilje, ki znajo marsikateri kos popraviti in mu podaljšati življenjsko dobo.

Volk sit in koza cela
Letno zavržemo tretjino vse hrane, ki jo proizvedemo. Zaradi zavržene hrane nastane letno 22 milijonov ton toplogrednih plinov, če pa bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja proizvajalka toplogrednih plinov za Kitajsko in ZDA. Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vso vodo, potrebno za proizvodnjo.
Za zmanjšanje količine zavržene hrane je bistvenega pomena, da svoje obroke načrtujemo in skladno s tem pripravimo nakupovalne sezname. Pri tem upoštevajmo vsa živila, ki jih že imamo doma in jih še moramo uporabiti. Nikakor ne nakupujmo lačni, saj bomo tako veliko verjetneje kupili več stvari, kot jih bomo porabili. Pomembno je, da živila pravilno shranjujemo. Poznate razliko v datumih "porabiti do" in "uporabno najmanj do"?

Lesni feniks je vdahnil novo življenje odsluženemu lesu
Projekt ponovne uporabe lesa Lesni feniks, ki je povezal različne partnerje: Šolski center Škofja Loka, podjetje M Sora, Občino Žiri, Razvojno agencijo Sora in Zadrugo Lokatur, se počasi zaključuje. Žiri bodo kmalu krasile klopi, ki so jih po idejah dijakov Šolskega centra Škofja Loka naredili v podjetju M Sora. Novosti in aktivnosti o Lesnem feniksu lahko spremljate na spletni strani in Facebooku. Projekt Lesni feniks sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Barbara Zorko, Ekologi brez meja