Zvonita že sto le

Do prvega odvzema je prišlo leta 1916, do drugega pa 1917. Odvzem zvonov je ljudi zelo prizadel, na vojaško upravo so začele deževati številne prošnje in protesti za njihovo ohranitev. Le redko so uspeli, v glavnem so se ohranili maloštevilni zgodovinski, ki jih je priporočil državni spomeniški konservator. Kot v svojem strokovnem prispevku z naslovom Jekleni zvonovi jeseniške železarne Kranjske industrijske družbe v časopisu Kronika piše dr. Matjaž Ambrožič, je bilo pred prvo svetovno vojno samo v ljubljanski škofiji 3960 bronastih zvonov, ki so skupaj tehtali 1.517.355 kg. Za vojne namene jih je bilo odvzetih 3551, kar je 89,7 odstotka vseh. Mnogi med njimi so imeli častitljivo starost, pomembne napise in reliefe. V cerkvi svetega Urbana na Gorenji Dobravi se je ohranil zgodovinski mali, ki ga je leta 1706 ulil ljubljanski livar Caspar Franchi, večja dva sta bila odvzeta. Ker pa so bili okoliški krajani močno navezani na glas treh zvonov, so leta 1922, kot priča kronika župnije Trata, »z velikim navdušenjem« kupili dva jeklena zvonova, ki so ju izdelali v železarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Dne 11. junija tega leta ju je blagoslovil tratarski župnik Josip Brajec. Novo ogrodje za zvonove je izdelal tesarski mojster Peter Oblak, ki se je tudi podpisal. Za odvzete bronaste zvonove so cerkve dobile skromno odškodnino, ki so jo nato vložili v avstro-ogrska vojna posojila, ta pa so z razpadom države propadla. Dodatno je ljudi na Slovenskem prizadela menjava avstrijskih kron v jugoslovanske dinarje pod zelo neugodnimi pogoji na pritisk srbske oblasti iz Beograda, zato so mnogi izgubili znaten del prihrankov. V takih okoliščinah marsikje ni bilo mogoče kupiti precej dražjih bronastih zvonov, zato so se odločali za precej cenejše jeklene. Ker imajo manj žlahten zvok od bronastih, so bili prvotno mišljeni kot začasni, dokler se ne bi časi izboljšali in bi nabavili bronaste. Gospodarska kriza v 30. letih 20. stoletja, druga svetovna vojna in režim po vojni pa temu niso bili naklonjeni in zato še danes marsikje zvonijo jekleni. Tako je že stoto leto tudi pri Svetem Urbanu, kjer veliki in srednji zvon veljata za bolj uspela izdelka jeseniške železarne. Tam so jih izdelovali med letoma 1916 in 1929, ulili so jih okrog 2200, železarni pa so prinesli dober zaslužek.

Jure Ferlan