100-letnica Visoške kronike: uprizoritev SNG Drama na Visokem

Z uprizoritvijo Visoške kronike ljubljanske Drame se je na Visokem zgodil še drugi vrhunec v organizaciji KD dr. Ivan Tavčar Poljane ob jubileju izida enega najbolj znanih Tavčarjevih del.

Za prvega so poskrbeli domači igralci v začetku junija z uprizoritvijo Visoške kronike v poljanskem narečju. V treh dneh so si jo z navdušenjem ogledali obiskovalci v razprodani dvorani poljanskega kulturnega doma, že v pričakovanju izvedbe, ki so jo 21. junija odigrali profesionalni igralci ljubljanske Drame – na Visokem, kjer je nastajala pred 100 leti. »Predstavo na prostem si je ogledalo več kot 800 obiskovalcev. Kljub negotovim vremenskim razmeram nam je uspelo uspešno izpeljati dogodek. Igralci so z navdihnjeno igro (prostor je pri tem imel velik vpliv) navdušili obiskovalce, ki so si z različnih koncev Slovenije prišli ogledat predstavo,« so sporočili iz KD dr. Ivan Tavčar Poljane po izvedbi.
Ne gre za klasično gledališko predstavo. Igralci Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Aljaž Jovanović, Klemen Janežič in Janez Škof upovedujejo kroniko zbrani za mizo, s pripovedovanjem pa prehajajo v različne like, skozi katere so želeli zgodbe Tavčarjevega dela prenesti v širši slovenski prostor oz. kot je povedala Ivanišinova, zgodbo razširiti na širši prostor intime Slovencev.
»To gostovanje je za nas posebna čast. Sicer smo s predstavo v letu in pol, odkar je nastala, bili na več gostovanjih po Sloveniji, tudi v tujini, v Beogradu in na Cetinju, kjer je bila nagrajena z glavno festivalsko nagrado, ampak tokratno povabilo organizatorjev je nekaj čisto drugega.« Pristop vseh članov ekipe do uprizoritve je bil precej drugačen. »Smo v hiši, ki je polna zgodb – tako Kalanovih kot Tavčarjevih, tako resničnih kot izmišljenih dogodkov, ki so se tako v pozitivnem kot negativnem smislu držali tega posestva, kar vsekakor vpliva na nas, igralce,« je povedala Ivanišinova.

Izidorji ali Juriji? Margarete ali Agate?
Vsako novo obdobje odkriva v pripovedi lastne težave. Kako aktualno nas nagovarja kronika še stoletje pozneje – z gledališkega odra? Jernej Lorenci, režiser, se v predstavi sprašuje: Smo Slovenci Izidorji ali Juriji? So Slovenke Margarete ali Agate?
Odgovore na ta in še druga vprašanja so v triurni predstavi iskali gledalci skupaj z igralci, ki so do premora ob ugašanju dneva srkali Polikarpovo zgodbo, njegovo usodo in smrt. Že ob mraku pa se je v drugem delu z Janezom Škofom oglasila harmonika, na odru se je odvilo dogajanje ob Agatini obsodbi in kazni ter vrnitev domov – na Visoko.

Damjana Peternelj