Naravi prijazno urejanje vrtov

»Ampak kaj bodo pa rekli sosedje?« Ta skrb, poudarjajo v Slovenskem društvu za varstvo opraševalcev Čmrljica, je pogosto razlog, da marsikdo pretirano kosi, čeprav se zaveda, da za naravo to ni dobro. Zato so zasnovali projekt Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega, namen katerega je vrtove odpirati naravi, je pojasnil predsednik društva Čmrljica Danilo Bevk. S projektom želijo občane spodbuditi, da bi vrtove urejali naravi prijazneje, pri tem pa jim bodo nudili ustrezno strokovno podporo.

V okviru projekta pripravljajo predavanja, delavnice, svetovanja na domu in druge dogodke, na katerih občane štirih občin na Škofjeloškem informirajo o varstvu opraševalcev in biotski pestrosti na vrtovih. Na ta način želijo izboljšati razmere za opraševalce in stanje biotske pestrosti na vrtovih na Škofjeloškem. Kot poudarjajo v društvu, vrtovi namreč niso le okras, prostor počitka in preživljanja prostega časa, ampak so obenem lahko tudi zakladnica biotske pestrosti. »Naravni vrtovi posnemajo naravne ekosisteme, zato so na njih dobrodošle tudi divje rastline, to pa vrt naredi prijazen tudi številnim živalim. Namesto ropotanja kosilnice zato lahko uživamo ob poslušanju brenčanja čmrljev in čebel samotark ter pogledu na pisane metulje.« Romina Pleško, strokovnjakinja za urejanje vrtov, je udeležencem na predavanju v Šubičevi hiši predstavila tudi konkretne ukrepe, s katerimi lahko vrt naredijo prijaznejši do narave. Med drugim svetuje, da vsaj del vrtne trate spremenimo v cvetoč travnik za opraševalce. Tistim, ki so prepričani, da bo tako vrt videti neurejen, pa predlaga, da okoli postavijo ograjico in bo videti kot gredica.

V sodelovanju z Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas pa bodo tudi otroke skozi doživljajsko učenje informirali o pomenu vrtov za varstvo biotske raznovrstnosti in opraševalcev.

Mateja Rant