Smrad moteč, a zakonodaje, ki bi to urejala, ni

V poletnih in jesenskih mesecih zaradi polivanja gnojnice po kmetijskih površinah marsikdo toži, da ne more prezračiti stanovanja, normalno posušiti perila, se zadrževati na balkonu oziroma terasi ali se rekreirati v naravi. Smrad je za mnoge moteč, plini, ki se pri tem sproščajo, pa niso v takih koncentracijah, da bi bili škodljivi za zdravje. Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pojasnjujejo, da "v Sloveniji ni zakonske podlage, na osnovi katere bi lahko ovrednotili sprejemljivo raven neprijetnega vonja in/ali izpostavljenosti neprijetnim vonjavam zaradi gnojenja z gnojevko ali gnojnico oziroma določili ustrezne ukrepe. Torej v teh primerih inšpekcija ne more ukrepati, saj nima zakonske podlage." Tako kmetijsko kot okoljsko ministrstvo si prizadevata, da bi kmetijska gospodarstva oziroma kmetje pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevali pravila dobre kmetijske prakse. Smrad pri gnojenju z živinskimi gnojili je mogoče zmanjšati z izbiro ugodnih vremenskih razmer, kar pomeni, da je priporočljivo, da kmetje za gnojenje izberejo miren, hladen in vlažen dan ter gnojijo zvečer ali pred rahlim dežjem oziroma ob njem. Spoštovanje takih pravil sicer ni zakonsko predpisano in nespoštovanje ni prekršek. 

Kmetje morajo upoštevati več predpisov 
V Svetovalnem kodeksu dobre kmetijske prakse, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije, je kot najprimernejši čas opredeljen pozno pozimi in spomladi. Kmetje morajo gnojiti v skladu s potrebami rastlin, a gnojnice ne smejo razvažati pri veliki vlažnosti tal, če so tla zasičena z vodo, ob vročini, če je suša, če so tla prekrita s snežno odejo in po zamrznjenih tleh. Pri razvozu živinskih gnojil morajo biti pozorni zlasti na varovanje voda. Posebej pomembno je, kdaj in v kakšnih količinah gnojijo, kar tudi določa zakonodaja. "Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca," pojasnjujejo splošno določilo z nekaj izjemami na ministrstvu. Tako kot vseh gnojil se tudi tekočih organskih gnojil ne sme uporabljati v tlorisni širini 15 metrov od meje brega vode 1. reda in pet metrov od meje brega vode 2. reda ter sto metrov od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo. Če se to ne upošteva, lahko pride do onesnaženja okolja in naravnih virov. Samo v tem primeru ima kmetijska inšpekcija glede gnojenja pristojnost na podlagi t. i. nitratne uredbe, ki pa obravnava tiste posege, ki bi potencialno lahko onesnažili podtalnico, ne obravnava pa zraka. Pravila, kdaj in kako lahko kmetje gnojijo, torej obstajajo, verjetno pa bi jih bilo smiselno prilagoditi razmeram, potrebam, času, krajem.

Reševanje problematike od občine do občine različno
Nekatere občine, predvsem tiste z intenzivno kmetijsko dejavnostjo, ki kljub vsemu želijo razviti še kakšno drugo dejavnost, npr. turizem, težave rešujejo tako, da subvencionirajo nakup preparatov za zmanjševanje smradu gnojevke in gnojnice. V eni od koroških občin je, denimo, civilna iniciativa konec lanskega leta predlagala sprejem novega občinskega odloka, ki bi vseboval pravila in prepovedi, vezane na gnojenje. Problematike naši državni predpisi ne urejajo v celoti, tudi na ravni Evropske unije na tem področju ni enotne zakonodaje, zato so posamezne države članice problematiko neprijetnih vonjav uredile v okviru nacionalne okoljske zakonodaje.

Damjana Peternelj