Bodimo darežljivi

18.5.2023

Ja, Rdeči križ! Humanitarna dejavnost, krvodajalstvo, tečaji prve pomoči, begunci, skupine starejših za samopomoč, meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in kostne gostote, letovanja otrok in starejših, srečanja starejših, prednovoletna druženja in obdaritve, zbiralne akcije oblačil, obutve, pomoč v prehrani, plačilo položnic, akcije ob nesrečah, ob stiski, obiskovanje po domovih in v domovih ... Še bi lahko naštevala. Vse to in še mnogo več je naša organizacija. Meseca maja, od 8. do 15., je teden Rdečega križa, takrat je naše delovanje še nekoliko bolj zgoščeno.

Naše dejavnosti je pošteno omejilo obdobje kovida. Ni bilo stikov, bil je strah, izločenost, mnoge stiske so se še okrepile. Res neprijazni leti sta se le stežka poslovili. Počasi naše naloge spet tečejo po ustaljenem redu. Spet so druženja, srečevanja ... Človek je družabno bitje, potrebujemo drug drugega, potrebujemo fizično prisotnost, ne razdalje. Mnoge osamljenost spodnaša, preveč negativnih misli spodkopava še tako trdno osebnost. 

Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka, vseh devetnajst krajevnih organizacij, vse prostovoljke in prostovoljci, smo vedno v pripravljenosti. Poprimemo povsod, kjer se pojavi potreba. Odlično sodelujemo z občinami, centrom za socialno delo, patronažo, zdravstvenimi domovi, pomočjo na domu, posamezniki, ki se še posebno izkažejo z darom.

Pri vsem tem pa ne bi nič, čisto nič uspevalo brez vas, vas, ki darujete, ki delite večji ali manjši delček svojega z nami. Velika je naša hvaležnost, neizrekljiva. Nešteto nasmehov smo družno risali na obraze, nešteto stisk omilili. Težko nam pade, ko so v stiski otroci, težko je, ko ima vsa zgarana mam'ca le dvesto evrčkov, ko bolezen načenja zdravje, ko razpade družina, ko ostanemo sami, izgubljeni. Bodimo čuteči tudi v prihodnje, bodimo darežljivi. Ni lahko prositi za pomoč, verjemite. To dejanje je, za vseh težav vajenega človeka, najtežje. Priznati, da ne gre več, da potrebuješ nekoga, ki ti bo podal roko, da skupaj premagata trenutno zagato. Mi skupaj zmorem veliko, ogromno. Z malimi dejanji sočutja in pomoči delamo te naše podblegaške kraje še kanček bolj ljube, čarobne, če hočete.

Trenutno so finančne zmožnosti premnogih močno zdrsnile navzdol. Draginja na široko vstopa v naše domove, povečuje se delež onih, ki težko vežejo konec s koncem. Pomanjkanje in strah spet ne skoparita s količino. Kljub vsemu menim, da se podeželje vendarle malce lažje spopada z naštetim. Mnogi imamo vrtove, drugi njive, imamo kmetijstvo, smo solidarni. Negujmo te naše danosti! Letos je Tavčarjevo leto. V Šarevčevi slivi pravi o Meti takole: »Imela je samo eno veselje v letu, in to tedaj, kadar je njena sliva dobro obrodila. Od hiše do hiše je ponujala sočni sad in vse spravila v denar, s kojim je pomnožila svoj zaklad na Kuclja zeleni strmini.«

Naj se tudi vam vse pomnoži, pa na deljenje ne pozabimo!

Marija Knafelj