Poskrbeli za stabilizacijo plazu

V sredini maja so po besedah direktorice občinske uprave Elizabete Rakovec izvedli tudi pregled opravljenih del, ob katerem se je izkazalo, da so dela kakovostno izvedena in v skladu s pripravljenim projektom. Vsi izvedeni ukrepi na območju plazu so bili vredni skoraj štiri milijone evrov, sredstva pa bo v celoti zagotovilo ministrstvo za naravne vire in prostor iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. »Plaz Laze je eden od sedmih največjih plazov na območju Slovenije, ki so bili vključeni v navedeni sistem financiranja, kar je zaradi potrebnih velikih finančnih vložkov tudi omogočilo izvedbo sanacijskih del,« je poudarila Elizabeta Rakovec.

Plaz na območju naselja Laze in Slugove doline se razteza v dolžini treh kilometrov, njegova širina je 30 metrov, z vrtinami pa so ugotovili, da se tudi drsna ploskev nahaja na globini 30 metrov. »Plaz se premika skozi zelo dolgo preteklo obdobje in zelo počasi, kar je pričakovati še naprej, saj zaradi velike mase plazu slednjega ni mogoče povsem ustaviti,« je razložila Elizabeta Rakovec in dodala, da so bili zato ukrepi usmerjeni v stabilizacijo premikov in omejevanje zatekanja in zastajanja vode na območju plazine, saj je prav to najbolj pospeševalo drsenje. V okviru investicije so tako v Slugovi dolini uredili večje število odvodnih jarkov, drenaž in kaštnih pregrad, da bi s površinsko odvodnjo voda dosegli odvod vode iz območja plazu. »V drugem sklopu investicije je bil izveden sistem drenaž in odvodnih kinet tudi na travniških površinah na območju vasi Laze, zgrajenih pa je bilo tudi 16 kaštnih pregrad na območju strižine plazu, da bi preprečili poglabljanje vodotoka ob robu plazu in s tem upočasnili plazenje. Trinajst pregrad je lesenih, tri so kamnitobetonske, njihova izgradnja pa je bila planirana že pred leti, ko je bilo zaradi pomanjkanja sredstev zgrajenih le nekaj pregrad.«

Za potrebe spremljanja stanja plazu, je pojasnila Elizabeta Rakovec, bodo še naprej izvajali monitoring premikov, v okviru česar je bilo že doslej zgrajenih več inklinacijskih vrtin, v katerih so se merili globinski premiki plazu, zdaj pa so se sistemu dodali še avtomatski merilci nivoja podzemne vode, dodatni merilci globinskih premikov, žični ekstenziometer in vremenska postaja z oddajnikom ter geodetske meritve in snemanje plazu z brezpilotnim letalnikom. »Slednjega je občina izvedla že v letu 2014, na osnovi česar bo mogoče analizirati dejanske premike plazu v vmesnem obdobju,« je sklenila Elizabeta Rakovec.

Mateja Rant