Cvetovi izpred več kot sto trideset let

19.12.2025

V stari hiši pri Kosovcu na Dolenji Dobravi se je ohranil zanimiv šopek iz umetnega cvetja.

Cvetovi so tako natančno izdelani iz blaga in žice, da spominjajo na prave, imajo pa tudi posebno simboliko, na primer lilije. Na šopek je privezan svilen trak z napisom »v spomin na novo mašo«, ki jo je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani 22. julija 1894 slavnostno obhajal novomašnik Anton Mezeg. Rojen je bil na Dolenji Dobravi maja leta 1868 staršema Matiju Mezgu in Jožefi, rojeni Mariuppi. Mati je bila nezakonska hči plemkinje, krušna starša, ki nista mogla imeti otrok, sta jo posvojila iz Trsta. Posvajanje otrok iz tega pomembnega avstrijskega pomorskega mesta ni bilo v sredini 19. stoletja na Poljanskem nobena redkost, o tem je pisal tudi Ivan Tavčar. Po zaključenem študiju in novi maši je Anton dobil službeno mesto kaplana v Selcih, kjer je ostal štiri leta. Naslednja štiri leta je bil župnik v Podkraju nad Vipavo. Od tam je leta 1902 odšel za župnika v Špitalič pri Motniku, kjer je bil dušni pastir pri cerkvi svetega Antona Puščavnika kar triintrideset let. Med drugim je tam leta 1911 poskrbel za nove orgle, naročil jih je pri mojstru Ivanu Naraksu iz Arje vasi, ki obnovljene še vedno odlično delujejo. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je umrl maja 1935 v zdravstveni ustanovi Leonišče v Ljubljani. Pokopali so ga v Špitaliču. V časopisu Bogoljub so mu napisali kratek nekrolog, v katerem je omenjeno, da je bila za njegov poklic zaslužna mati, ter da je bil priljubljen med svojimi stanovskimi kolegi in župljani. Ker so med vojno partizani zažgali župnišče (in graščino) v Špitaliču, je bil marsikateri arhivski spomin na Mezga uničen. Za njegov grob spoštljivo skrbijo domačini, za novomašni šopek pa je poskrbela njegova pranečakinja Marica Čeferin iz Studorja pri Leskovici, ki zbira podatke o svoji rodbini. Preden so zaradi širjenja ceste porušili Kosovcovo hišo, ga je spravila, čez čas pa dala konservirati restavratorki Zdeni Kramar, ki ga je skupaj z lesenim krožnikom in stekleno kupolo, s katero je pokrit, temeljito očistila, utrdila ter pregnala lesne insekte. S tem je pred propadom rešila dragocen spomin družine Mezeg na svojega sorodnika Antona.

Jure Ferlan