Hrast iz Čabrač v pisarni predsednice države

Medtem se je v podjetju OSM v Škofji Loki rodila ideja o pisarni kot idealnem prostoru, ki združuje tradicijo in zgodovino, sodobno delovno okolje in prostor, kjer se gradijo in razvijajo nove ideje, poznanstva ter tlakujejo poti, ki vodijo v napredek. »V začetku leta 2024 nas je dr. Musar povabil k izdelavi nove pisarne za predsednico države. Projekt je že imel zelo premišljeno in zanimivo idejno zasnovo, ki so jo pripravili v inštitutu Innorenew, ter je ponujal veliko kreativnih možnosti. S sodelovanjem arhitektke Eve Prelovšek, dr. Musarja in našega podjetja smo ga v dobrem letu razvili do Pisarne Viševnik, prežete s slovensko tradicijo in simboliko,« razloži lastnik podjetja OSM Rok Koprivnikar.

Projekt je povezal več kot 30 ustvarjalcev iz vse Slovenije. K sodelovanju je povabil tudi Tomaža Stržinarja, s katerim se poznata že več kot deset let in sta že sodelovala pri projektih, kjer je bila potrebna izdelava izdelkov iz masivnega lesa. Tomaž Stržinar je skupaj z gozdarjem v bližnjem gozdu skrbno izbral mogočen hrast. Ta je bil star približno sto let in najprimernejši za izdelavo pisarniškega pohištva. »Hrast sem požagal sam, tako kot že mnogokrat doslej, v delavnici Mizarstva Peternelj in Kržišnik v Todražu, kjer sem zaposlen, pa smo ga razžagali in pripravili na nadaljnjo obdelavo.« Glede na dolgoletne izkušnje mu izdelava ključnih elementov za mizo ni predstavljala težav, prej izziv, saj bo končni izdelek ves čas na ogled.

Miza je v celoti izdelana iz hrasta, posekanega v Čabračah. »Tomaž je človek, ki je odgovoren za več ključnih vlog pri nastajanju tega simbolnega projekta: gospodar gozda, kmetovalec in sekač, mojster mizar. Z ogromno znanja in predanosti na vseh teh področjih,« poudari Rok Koprivnikar. O poseku hrasta so posneli tudi kratek film. »Najtežje je bilo tako počasi delati, da so lahko vse posneli,« smeje pripoveduje Tomaž Stržinar, ki je snemalno ekipo opomnil tudi na dejstvo, da bo hrast »padel« le enkrat in da tega kadra ne bo mogoče ponoviti. »Najbolj ponosna sva, da je hrast prejel tudi natančne koordinate domovanja,« pojasni Helena Stržinar. Poleg koordinat ima hrast lasten 3D-scan in gravuro v delovni mizi, izdelano po njegovi obliki, ko je še rasel. »Vesel sem, da je naš les 'šel v svet' in je del tako zanimivega in edinstvenega projekta.« Z zavedanjem pomembnosti ponovne uporabe lesa in s tem podaljšanjem njegove življenjske dobe je del pisarne tudi več kot dvesto let star slovenski kozolec toplar. Jože Dolenc, po domače Ajnžucov Jože, iz Gorenje Ravni ga je predal v ponovno uporabo, ko je ta že skoraj podlegel zobu časa. »Iz stebrov smo izdelali oblogo na polkrožni omari v predsedniški pisarni. Obloga iz hrastovih letvic je izdelana tako, da riše kuliso Triglava, simbola slovenskega naroda. Pogled na Triglav z Viševnika, ki je osnova za to kuliso, je dal tudi idejo za poimenovanje pisarne Viševnik,« pojasni vodja projekta Rok Koprivnikar. V pisarni so združene najdragocenejše vrste lesa. Skozi motiv satovja čebel je predstavljenih deset najbolj znanih in posebnih vrst lesa v Sloveniji: lipa, oreh, češnja, smreka, bukev, oljka, jesen, macesen in javor rebraš. Med njimi je tudi vzorec jelke, najdene v blatnem kalu, kjer je ležala več kot 6500 let. Jesenovina je iz Elanove smučke, ki je nekoč premagovala bele strmine, danes pa s svojo prisotnostjo daje prostor miru in navdiha.

Predsednica Nataša Pirc Musar je po zaključku projekta pripravila sprejem za vse ustvarjalce in vsakemu podelila predsedniški kovanec, na katerem je upodobljena pisarna Viševnik, dodan napis predsednice Nataše Pirc Musar, na zadnji strani pa je vgraviran slovenski grb. Kovance so iz lesa Ajnžucovega kozolca izdelali v podjetju OSM. Širša javnost si je prenovljeno pisarno predsednice z novo mizo prvič ogledala ob dnevu odprtih vrat na dan državnosti, 25. junija, preteklo leto.

Lidija Razložnik Čeferin