Iz kuhinje na gredo – brez odpadka

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom določa, da se morajo biološki odpadki ločeno zbirati ter kompostirati v hišnem kompostniku ali oddati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku. Če imate vrt, je hišno kompostiranje pogosto najpreprostejša in najbolj krožna rešitev. Kaj sodi na kompost in kaj nikakor ne?

Na kompost sodijo kuhinjski in vrtni biološki odpadki, npr.: odpadno vejevje, trava, listje, plevel, rože, gnilo sadje, stara zemlja lončnic, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel, zelenjavni in sadni ostanki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Na kompost ne sodijo odpadki, ki se ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta ali vsebujejo nevarne snovi, npr.: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalnike, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

Dober kompostnik je predvsem dobro postavljen kompostnik. Izberite polsenčen ali senčen prostor, zaščiten pred vetrom in lahko dostopen, tak, da ne povzroča motenj sosedom (npr. zaradi neprijetnih vonjav). Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo primerno prezračen z vseh strani. Pravila veljajo tako za odprte lesene ali žičnate kompostnike kot za zaprte plastične.

Kompostiranje ni odlaganje, ampak proces, ki dobro deluje, če sledimo osnovnim zakonitostim. Začnite z drenažo, na dno položite osnovno plast zdrobljenih vej. Ta plast poskrbi za zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Vedno mešajte suho in mokro – za optimalen razkroj je ključna zadostna količina kisika. Kuhinjske odpadke takoj prekrijte z listjem, zemljo, travo ali jih rahlo zagrebite. Ne pozabite na vlago, v razgradnji (približno 50–60 °C) mikroorganizmi, bakterije in glive ustvarjajo humus in hranilne snovi, za kar potrebujejo vlago. Ko je kompostnik poln, vsebino preložite. S tem ga prezračite in pospešite razkroj. Dozorel kompost presejte s sitom (odprtine 15–20 mm). Kar ostane na situ, uporabite kot strukturni material za nadaljnji razkroj. Kompost je uporaben kot izboljševalec zemlje na gredicah, dodatek pri sajenju, naravna »hrana« za vrt in okrasne rastline.

Kompostiranje je ena najpreprostejših navad, ki dolgoročno prinese velike koristi: manj odpadkov, boljšo zemljo in lepši vrt. Z malo pravilnega mešanja, prekrivanja in nekaj potrpežljivosti pa vam bo vrt vsako sezono vrnil več, kot ste vanj dali.

Kristina Knific