Ko pravljice umirijo čas

Dogodek ni bil le kulturna prireditev, temveč povabilo k upočasnitvi – k zavestnemu trenutku poslušanja, ki ga v današnjem hitrem vsakdanu pogosto pogrešamo.

Obiskovalci smo prisluhnili raznolikemu izboru ljudskih pripovedi, ki so nas popeljale v svet domačega izročila, simbolov in arhetipov, prežetih z modrostjo preteklih rodov. Metka Banič je večer odprla z Žirovsko pravljico, sledila je Tina Novak s pripovedjo Deklica in kač. Katja Ropret Perne je predstavila skrivnostno zgodbo Puštalski vrač, Majda Treven je obudila zgodbo Kovač pod Humperškim gradom, Maja Andreuzi je poslušalce popeljala v svet pravljice Volčji brki, večer pa je zaokrožila Neva Šink s hudomušno pripovedjo O možu, ki je hotel sam gospodinjiti. Vsaka izmed pripovedi je s svojo vsebino, ritmom in razpoloženjem prispevala k bogati celoti dogodka. Ljudske pravljice, povedane v živo, imajo posebno moč. Ne potrebujejo odra, posebnih učinkov ali zaslonov – dovolj sta glas in poslušalec. Pripovedovalec s svojim glasom, tišino in poudarki ustvarja svet, v katerega vstopamo s svojo domišljijo. Prav v tem je njihova dragocenost. V času, ko nas preplavljajo hitre informacije, nenehna dosegljivost in digitalni šum, nas takšno pripovedovanje povabi, da se ustavimo. Da se umirimo. Da dovolimo, da zgodba teče v svojem ritmu in v nas pusti prostor za razmislek, spomin ali preprosto občutek bližine. Prireditev je bila namenjena tudi krepitvi skupnosti in ponovnemu odkrivanju moči ustnega izročila, ki je stoletja povezovalo ljudi. Knjižnica je ta večer postala prostor tišine, zbranosti in skupnega doživetja, prostor, kjer besede niso hitele, temveč so imele čas, da se usedejo. Takšni večeri nas opominjajo, da kultura ne potrebuje vedno velikih odrov, temveč predvsem pozornost in odprtost poslušalca. Dogodek je potekal v času, ko se približuje slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Ta nas vsako leto znova spomni na pomen jezika, umetnosti in ustvarjalnosti za našo narodno identiteto. Prav skozi takšne dogodke se kulturna dediščina ne le ohranja, temveč tudi živi in se prenaša naprej. Pripovedovalski večer v Gorenji vasi je bil lep primer tega, kako se lahko kulturni praznik odraža tudi v manjših, intimnih srečanjih, v izgovorjeni besedi, poslušanju in skupnem doživetju. 

Posebno pozornost knjižnica namenja tudi najmlajšim obiskovalcem. V ponedeljek, 12. januarja, je v prostorih knjižnice potekala ustvarjalna delavnica za otroke z naslovom Polarni medvedi, ki je nastala v sodelovanju z VGC+ pri Zavodu O. V sodelovanju z VGC+ pri Zavodu O bomo od januarja do konca sezone enkrat mesečno izvedli ustvarjalne delavnice za otroke, s katerimi želimo spodbujati ustvarjalnost, radovednost in kakovostno preživljanje prostega časa. Naslednja delavnica bo potekala v času zimskih počitnic, in sicer v torek, 17. februarja, ob 9. uri. Vabljeni, da se pravočasno prijavite in se nam pridružite.

Ulice zdravja in samooskrbe – Knjižnica semen
Knjižnica pa se ne odpira le svetu zgodb in ustvarjalnosti, temveč vse bolj postaja tudi prostor razmisleka o zdravem, trajnostnem načinu življenja. V okviru projekta Ulice zdravja in samooskrbe, ki ga sofinancira Evropska unija, bomo v mesecu marcu v Krajevni knjižnici Gorenja vas odprli Knjižnico semen. Poslanstvo Knjižnice semen je povezovanje lokalne skupnosti, ozaveščanje o lastni pridelavi semen in opozarjanje na pomen samooskrbe, sonaravnega vrtnarjenja in biotske raznovrstnosti.
Stara, domača semena niso le osnova za pridelavo zdrave hrane, temveč nosijo v sebi znanje, prilagojenost lokalnemu okolju in izkušnje številnih generacij. V času, ko postajata samooskrba in skrb za okolje vse pomembnejši, Knjižnica semen spodbuja zavedanje o pomenu biotske raznovrstnosti ter odgovornega odnosa do narave. Projekt Ulice zdravja in samooskrbe s tem povezuje znanje, skupnost in prakso ter odpira prostor sodelovanju, izmenjavi in učenju. 
Z odprtjem Knjižnice semen knjižnica še dodatno potrjuje svojo vlogo prostora povezovanja, ne le med knjigami, temveč tudi med ljudmi, naravo in skupnimi vrednotami. Projekt prinaša pomemben korak k večji samooskrbi, trajnostnemu razmišljanju in skrbi za prihodnje generacije.

Bernarda Buh