Letošnje leto nam res ni prizanašalo

Kako se je vas dotaknila avgustovska ujma?
To je bila najhujša naravna nesreča, kar smo jih doživeli, in bo zaznamovala našo generacijo. Njene posledice bomo odpravljali še leta. Smo pa v tej nesreči znova dokazali, da znamo stopiti skupaj, se učinkovito odzvati na krizne razmere in jih sami reševati. Drugega nam tudi ni ostalo, saj je bilo drugje po Sloveniji še hujše. Škodo sta nam povzročili tudi neurji v juliju in konec oktobra. Leto 2023 nam res ni prizanašalo.

Kako ocenjujete sanacijo v občini, kaj je največji izziv in koliko sredstev je za ta namen namenila država?
Odpravljanje posledic poplav poteka v dveh korakih. Sprva so potekala interventna dela, ki so obsegala zagotavljanje nujne prevoznosti cest, delovanje vodovodne infrastrukture ter preprečevanje nadaljnjega plazenja. Samo intervencija po poplavah v avgustu je znašala 4.788.000 evrov. Od tega smo dobre 4,5 milijona dobili povrnjenih, razliko pa smo poplačali z donacijami za poplavo in s prerazporeditvami lastnih virov. Druga zahtevnejša faza pa obsega trajno sanacijo plazov, infrastrukture in objektov. Pri tej je bilo najprej treba izvesti projektiranje, da bodo nove ureditve bolj odporne na hujše nalive, ki jih v prihodnosti pričakujemo. Država je občinam za sanacijo škode namenila sredstva v višini 40 odstotkov poplavne škode. Ta je bila v naši občini ocenjena na dobrih 30 milijonov, zato nam je bilo dodeljenih 12 milijonov predplačil za prvo leto sanacije. Gradbena dela že potekajo, razdeljena pa so v 3 sklope: sanacija najbolj obsežnih plazov, sanacija infrastrukture in sanacija poškodovanih javnih objektov, kot so Vrtec Zala Gorenja vas, Športna dvorana Gorenja vas, Dvorec Visoko, igrišče Sovodenj. 

Sami ste opozorili na (pre)kratek rok za dokončanje del, ki ga je določila država. 
Kratek rok izvedbe je trenutno največji izziv, saj so dela res obsežna, pa tudi predhodna priprava kakovostnih projektov terja svoj čas. Rok je določen v zakonu o interventnih ukrepih, zato ga lahko podaljša le državni zbor. Predlog za zdaj še ni podan.

Podnebne spremembe in ekstremni pojavi postajajo stalnica. Najbrž se to odraža tudi pri zasnovi in izvedbi sanacijskih projektov v občini?
Projekti sanacije morajo upoštevati pričakovane ekstremne padavine. Pri mostovih se to odraža v povečanih pretočnih profilih, po možnosti brez vmesnih mostnih opornikov na sredini vodnega toka. Struge so širše, planirati je treba, kam se bo varno razlivala poplavna voda, odstranjuje se vkopavanje hudournikov v cevi, saj ob deževju močno narastejo. Pomembne so zaplavne pregrade, ki preprečujejo odnašanje hudourniškega nanosa v naselja.

Sicer pa ste pred kratkim gostili ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter mu predstavili težave ter potek sanacije … Kako bi ocenili obisk?
Minister Matjaž Han si je ob nedavnem obisku v naši občini ogledal podjetje Lavrih, ki deluje na področju kmetijske mehanizacije, in Rekreacijsko središče Log, za katerega je njegovo ministrstvo ravno pred začetkom poplav odobrilo sredstva za drugo fazo izgradnje. Minister je poznan po tem, da je dober poznavalec razmer na terenu, našo občino je v tem mandatu obiskal že drugič in verjamem, da bo obisk pripomogel k realnejšemu odzivu države na minule krizne razmere. 

V občini se je mudil tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Kakšen je bil namen obiska in kakšna so po njem vaša pričakovanja?
Res je, le nekaj dni pred obiskom ministra Hana nas je obiskal tudi evropski komisar za kmetijstvo v spremstvu za kmetijstvo pristojnega ministra Marjana Šarca. Delegaciji sem predstavil razsežnosti škode na kmetijskih zemljiščih. Evidentiranih je bilo več kot 200 plazov oz. usadov, ocenjene škode je za dobre 1,4 milijona evrov. Država naj bi s pomočjo evropskih sredstev škodo povrnila neposredno kmetom. Komisar si je razsežnosti poplav lahko ogledal tudi v najbolj prizadetih delih naše občine, zato pričakujem, da bodo pomoči odobrene.

So ujma, intervencijska in sanacijska dela vplivali na potek in dokončanje redno načrtovanih projektov?
Večine rednih projektov nismo mogli prekiniti, saj so bili večinoma vezani na nepovratna sredstva. Smo pa izkoristili možnosti podaljšanja rokov izvedbe, ki jih posebej zaradi poplav dovoljuje interventni zakon odprave posledic po poplavah. Naslednje leto bomo vsa sredstva namenili odpravi posledic poplav, poleg tega bomo izvajali le investicije, pri katerih imamo roke za nepovratna sredstva.

Kateri so najpomembnejši projekti, ki so zaznamovali leto na investicijskem področju?
Na investicijskem področju nam je uspelo izboljšati državne ceste v Lučinah in proti Sovodnju. Zaključujemo visoko naložbo v vodovodni sistem, kjer smo Lučine povezali z vodovodom iz doline in zgradili nov vodovod za Brda in Hlavče Njive. Vključili smo dodatne vire pitne vode, obnovili vodohrane in vgradili nove cevovode. Prav v tem mesecu je v vodohran Gorenja vas prvič pritekla izdatna količina čiste vode iz zajetij Zarobar pod Blegošem. Ta voda je izjemno kakovostna in se bo prednostno distribuirala v omrežje sistema Gorenja vas, iz zajetij Trebija pa se bo ohranjala le manjkajoča količina vode.
Sanirali smo veliko plazov na naših cestah Sovodenj–Ermanovec, Murave–Žetina, v gradnji je cesta v Smoldno, kjer smo dobili odobrena nepovratna sredstva še pred avgustovskimi poplavami. Kulturni dom v Poljanah je bil letos dograjen, čaka pa nas še veliko dela v notranjosti, velik je tudi preostali finančni vložek. Vesel sem bil zaključka velike investicije v našo Hišo generacij, ki smo jo predali namenu in blagoslovili v začetku leta, prve stanovalce pa je sprejela v začetku aprila. Pripravljamo se na nove investicije, drugo leto bomo začeli graditi vodovod od Hotavelj do vrtine pitne vode v Kopačnici, v tem mesecu pa sem podpisal tudi pogodbo za nakup zemljišča za gradnjo nove šole in vrtca v Javorjah, ki bo naša največja prihajajoča investicija. 

Izteka se kulturno izjemno odmevno Tavčarjevo leto. Kako bi ga ocenili z vidika predstavitve in promocije občine?
Dogodki ob Tavčarjevem letu so res odmevali in še odmevajo široko po Sloveniji. Osrednjo državno prireditev je prenašala tudi nacionalna televizija, na kateri so pripravili tudi dokumentarec o Tavčarju in Poljanski dolini. Slavnostno akademijo smo na binkoštno nedeljo pripravili z domačimi igralci, ki imajo bogate izkušnje in znanje. Osnovnošolci s Škofjeloškega, kot tudi iz celotne Slovenije so ustvarjali prispevke na literarnem in likovnem natečaju. Kolesarski Maraton Franja je imel leteči cilj na Visokem, in to v počastitev našega rojaka Tavčarja kot prvega predsednika slovenskega biciklističnega društva. Mineva tudi pol stoletja od snemanja filma Cvetje v jeseni, posnetega po naši najlepši povesti. Obletnica je bila odmevno zaznamovana z večdnevno prireditvijo in pohodom po prizoriščih snemanja filma. Čez poletje se je zvrstilo veliko prireditev in koncertov, vsak četrtek v avgustu pa tudi kino pod zvezdami. Gostili smo vseslovenski citrarski večer ter lovske in ribiške dogodke, saj je bil pisatelj tudi strasten lovec. Predstavili smo se tudi v glavnem mestu, kjer je bil Tavčar dolga leta župan, in v parku Tivoli razstavili najlepše fotografije iz naše Poljanske doline. Ti dogodki ne bodo šli v pozabo in se že odražajo v prepoznavnosti in boljšem obisku Poljanske doline.

Kakšni pa so načrti za prihodnost, k čemu boste stremeli v letu 2024?
Naj začnem z dejstvom, da je letos najlepše darilo Poljanski dolini prinesla Ema Klinec, svetovna rekorderka v smučarskih poletih, prva ženska na svetu, ki je preletela magično mejo dvesto metrov, in si s tem prislužila tudi naziv prve častne občanke občine Gorenja vas - Poljane. Kot je ob podelitvi te najvišje nagrade občine dejala sama, verjame, da bo v Poljansko dolino prišla še kakšna medalja. Pa naj bo njen pogled za prihodnost tudi naš pogled za prihodnost, saj se časi vedno menjajo iz slabših v boljše. Mi pa želimo ostati optimisti in trdno obstati na poti, ki vodi v razvoj Poljanske doline.

Kaj bi ob koncu leta zaželeli občanom?
Iztekajoče se leto nas je konkretno preizkusilo, ali znamo stopiti skupaj. V nesreči smo spoznali prave prijatelje in vemo, na koga se lahko v prihodnje zanesemo. Naj bo tako tudi vnaprej, ostanimo povezani, pomagajmo si med seboj in širimo pozitivne vezi v naši skupnosti.
Vsem občankam in občanom voščim srčne, mirne in zdrave praznike, veselo praznovanje Božjega rojstva, ponosno praznovanje dneva državnosti in srečno, zdravo, zadovoljno in mirno novo leto 2024!
Pa ukop morma držat!

Damjana Peternelj