Marsikdo je bil v Rimu prvič

Posebnost svetega leta je svetoletni odpustek, ki se pridobi z obiskom svetoletnih cerkva, med katerimi so najodličnejše štiri velike rimske bazilike: sv. Janeza Krstnika v Lateranu, ki kot uradni sedež papeža velja za glavno cerkev na svetu, sv. Petra v Vatikanu, sv. Pavla zunaj obzidja in sv. Marije Velike. Vse štiri bazilike imajo tako imenovana svetoletna vrata, ki so izven jubilejnega leta zazidana, odprejo jih le ob rednih in izrednih svetih letih (izredno je bilo nazadnje sveto leto usmiljenja leta 2016).

Za odpustek zadošča obisk enih izmed teh svetih vrat, mnogi romarji pa obiščejo vsa štiri. Tudi iz Slovenije je v Rim poromalo veliko število romarjev, njihovo število je bilo v tisočih. Med njimi sta bili tudi dve avtobusni skupini iz župnije Trata - Gorenja vas in župnij v soupravi (Leskovica, Stara in Nova Oselica). V sveto mesto so se podali kar dvakrat, oktobra in novembra, saj je povpraševanje preseglo načrtovani en avtobus. Obakrat so na pot odrinili v zgodnjih jutranjih urah, dolgo večurno vožnjo do Rima jim je krajšal župnik Marjan Lampret s pripovedovanjem različnih doživetij, podrobno pa so spoznali tudi romsko problematiko, s katero se je kot župnik v Kočevju in kasneje kot izvajalec pastorale Romov intenzivno ukvarjal; seveda ni manjkalo smeha ob duhovitih zgodbah. V naslednjih štirih dneh so poljanski svetoletni romarji obiskali vse štiri omenjene papeške bazilike in vstopili skozi sveta vrata ter imeli mašo v samih bazilikah ali bližnjih cerkvah ali kapelah. Posebnega pomena je bil poklon prvakoma apostolov sv. Petru na njegovem grobu v vatikanski baziliki in sv. Pavlu v njegovi baziliki zunaj obzidja. Ogledali so si tudi glavne znamenitosti Rima, kot so forum, Kolosej, trg Navona z imenitnim vodnjakom Štirih rek, fontano Trevi in Španske stopnice. Vrhunec romanja je bil obakrat sredina avdienca na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer so v živo videli in slišali svetega očeta Leona XIV., marsikateri od blizu, saj se je s papamobilom zapeljal med množico in pozdravljal ljudi. Blagoslovil jim je tudi spominske predmete, ki so jih kupili za domov. Občudovali so tekočo logistiko in organizacijo večdesettisočglave množice na Petrovem trgu. V Vatikanu je bila precejšnja gneča, saj poleg romarjev tja pritiskajo še številni turisti, zato je bil za vstop skozi sveta vrata organiziran poseben koridor za skupine romarjev. Na drugih lokacijah je bilo bistveno bolj mirno. Zadnji dan so obiskali še katakombe sv. Kalista, ogromen podzemni kompleks zgodnjekrščanskih grobišč, izdolbenih v vulkansko kamenino.

Marsikdo od romarjev je bil v Rimu prvič, večina pa je z romanja domov prišla z močnimi vtisi, ki jih je nanje naredila rimska zgodovina, arhitektura, umetnost in duhovno ozračje, morda tudi hrana in odlična kava. V Rim so organizirano poromali tudi župljani drugih župnij v občini.

Jure Ferlan