Negotovosti v vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe

Na Gorenjskem ima le sedem občin (od 18) že podpisano pogodbo, in to s štirimi izvajalci dolgotrajne oskrbe. Na Škofjeloškem trenutno med vsemi štirimi občinami in potencialnim izvajalcem, Centrom slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka (CSS), potekajo zaključni dogovori o vsebini pogodbe, in sicer z usklajevanji delovne skupine, v kateri so predstavniki občin in CSS, katerega direktorica Andreja Valant je v zadnjem mesecu obiskala tudi vse štiri župane z namenom oceniti trenutno stanje in nadaljnje korake. Med prvimi sta zagotovitev primernih prostorov in uskladitev pogodbe, ki je pogoj za vpis izvajalca v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Izvajalec bi jo po vpisu teoretično lahko začel izvajati, a dokler ne bo izdanih odločb, v katerih bodo opredeljene kategorije in obseg storitev za upravičence, to ne bo mogoče. Šele na tej podlagi bi lahko ocenili število upravičencev in pravočasno načrtovali potreben kader, saj bo za prilagoditev potrebnega kar nekaj časa. Po besedah Valantove bi morali na Škofjeloškem prejeti vsaj sto odločb, da bi se izvajanje dolgotrajne oskrbe pokrilo.

Ob tem ministrstvo zahteva, da naj bi zagonske stroške za organizacijo dela, prevoz in kadrovske potrebe pokrile občine, ki pa se temu upirajo; za to namreč nimajo ne sredstev ne zakonske podlage. Kljub temu da sistem dolgotrajne oskrbe še ne deluje, država prispevek pobira že od 1. julija in do konca leta naj bi se v državni proračun iz tega naslova nateklo že 255 milijonov evrov. Občine do teh sredstev nimajo dostopa, z njimi razpolaga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ministrstvo pa jih ni pripravljeno nameniti za kritje ključnih zagonskih stroškov. To resno ovira zagon storitve, saj je za prvih nekaj mesecev do polne zasedenosti programa treba zagotoviti najmanj plače in prostor ter delovna sredstva vsem, ki bodo storitev na terenu neposredno izvajali.

Na Gorenjskem še brez odločb 
V Sloveniji naj bi sicer sistem dolgotrajne oskrbe vzpostavili po zgledu Nemčije. Osnovne pravice po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem v letu 2023, so: oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba in denarni prejemek. Naštete pravice se med seboj izključujejo. Dodatni storitvi, ki se lahko uveljavljata skupaj z osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta e-oskrba in storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Osebe, ki želijo uporabiti ugodnosti iz naslova dolgotrajne oskrbe, vložijo vlogo na vstopni točki CSD na Koroški cesti 21 v Kranju, na podlagi katere svetovalke na terenu ocenijo razmere, predlagajo načrt dela ter sestavijo odločbo.

Uporabniki že delujočega projekta e-oskrba naj čim prej oddajo vlogo na CSD. Od 1. julija je e-oskrba ena od pravic, ki izhaja iz novega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in je v celoti brezplačna za upravičence te pravice. Uporabniki iz že delujočega projekta e-oskrba na daljavo morajo na vstopno točko čim prej (še pred koncem leta) oddati vlogo za uradno pravico do e-oskrbe, če želijo, da se jim storitev ne prekine.

Težava je, da so bile doslej na ravni države izdane le tri odločbe, saj jim informacijskega sistema za izdajo odločb na ministrstvu še ni uspelo vzpostaviti. Ta naj bi zaživel v prihodnjih tednih, do takrat pa naj bi odločbe izdajali ročno. Tudi na gorenjski izpostavi CSD odločb še niso izdajali, čeprav so že prejeli okrog 400 vlog (po vsej Sloveniji pa okrog 4500). Poudarjajo, da je težava zbiranje osebnih podatkov ter da so odločbe v tem trenutku še neizvršljive, odločajo namreč o pravicah, ki še niso uveljavljene: s 1. decembrom nas čaka še uveljavitev denarnega prejemka in dolgotrajne oskrbe v instituciji (domovih za starejše). Do takrat bi morali v novi sistem prevesti približno dvajset tisoč stanovalcev in pripraviti osebni načrt zanje, zato vlada predlaga, da bi se od decembra letos do septembra prihodnje leto oskrba v instituciji plačevala pavšalno po sklepu ministra.

Damjana Peternelj