Po interventnih delih v celovito sanacijo po ujmi

»Po rušilni ujmi zaradi velikega obsega škode še vedno traja interventno izvajanje odpravljanja najnujnejših posledic plazov in poplav, saj so razsežnosti poškodovanih območij zelo velike,« pojasnjujejo na občini. Ta čas potekajo dela na različnih deloviščih, pri čemer je sodelovalo ali še sodeluje 31 (večinoma) domačih gradbenih podjetij; največja gradbišča so v Delnicah, Podobenem, na Volči, v Poljanah s Predmostom in Hotovljo, Smoldnem, na Muravah, v Srednji vasi, Gorenji vasi, na območju proti Hlavčim Njivam, v Oselici in s Sovodnja proti Javorjevemu Dolu. Urejajo se cestišča, nekateri odseki celo na novo, gradijo podporni in oporni zidovi ob cestiščih oziroma vodotokih, ob katerih se ponekod vzpostavljajo brežine, urejajo plazovi. Trenutno na občini pripravljajo projektno dokumentacijo za izvedbo sanacij, deloma jih bo izvajala občina, deloma Direkcija za vode. Če bodo sredstva za sanacijo zadoščala, imajo v načrtu nujne obnove na šestih območjih: najhuje poškodovane odseke v porečju Ločivnice; območje Gorenje vasi in obeh Dobrav; območja Hlavčih Njiv, Brd in Srednje vasi; vzhodnega dela Hotavelj; Trebije in potoka Trebišnik ter območje od Sovodnja proti Javorjevemu Dolu.

Za intervencije po poplavah na občini še niso prejeli nobenih državnih sredstev, pripravljajo pa dokumentacijo za zahtevek za povrnitev dela interventnih sredstev. Škoda (brez tiste na stanovanjskih objektih) po oceni znaša okrog 32 milijonov evrov in bo predmet sanacije v prihodnjem obdobju.

V porečju Ločivnice želijo temeljito sanirati cesto proti Zakobiljku, kjer bo treba hkrati urediti tudi zaplavne pregrade v globokem delu vodotoka; na cesti za Malenski Vrh jih čaka še sanacija večjega plazu na Lovskem Brdu, urediti želijo cesto v Delnice, kjer so sicer najnujnejša dela že izvedena. V načrtu je urejanje ceste v Podobeno in vodotoka ob njej, na obsežnejša dela čaka tudi cesta Poljane–Podobeno, ki jo je poplavilo več hudourniških vodotokov. Sistematično se lotevajo tudi območja Gorenje vasi in obeh Dobrav: protipoplavno želijo urediti vse zaledne pritoke s severne strani, od Vršajnske grape čez Pretovč do vzhodnih pritokov, na zahodni strani pa vodotok v Grapi, ki je poškodoval skoraj vso infrastrukturo. Čaka jih celovita sanacija infrastrukture ob Todraščici in Brebovščici, kjer želijo nevarne mostove nadomestiti s poplavno varnejšimi in zgraditi zaplavne pregrade. Te manjkajo tudi na cesti Lajše–Žirovski Vrh, kjer bodo izboljšali funkcionalnost globokih prepustov. Za cestno infrastrukturo na območju Hlavčih Njiv čez Brda do Srednje vasi, ki je bila močno poškodovana od plazov, so za slednje že pridobili sanacijske elaborate, urediti želijo tudi nove cestne udore in posedke. Za območje Hotavelj pripravljajo projektne rešitve za del odnešene ceste v vzhodnem delu vasi. Na območju Trebije in Trebišnika so že pripravili ustrezne rešitve, ki vključujejo gradnjo poplavno varnejših mostov in zaplavnih pregrad na pritokih, na območju Sovodnja, kjer je bil del infrastrukture zaradi številnih podorov tako poškodovan, da se ga je bilo treba lotiti interventno, pa več plazov še ostaja nesaniranih. »Soočamo se s pomanjkanjem gradbene mehanizacije, pa tudi s počasnim dovažanjem materiala za nasip plazov velikih razsežnosti, zato odprava posledic ne poteka tako hitro, kot bi si želeli. Kar nekaj hiš, na primer v Srednji vasi in Predmostu, pa še vedno nima dostopa z avtomobili,« pojasnjujejo na občini. »Sanacija bo terjala več deset milijonov evrov, zato računamo na hitro pomoč države, pa tudi na dobro sodelovanje in odzivnost direkcije za vode, pri izdaji soglasij in pri sami sanaciji vodotokov in gradnji zaplavnih pregrad,« so odgovorni na občini strnili svoja pričakovanja glede nadaljnje sanacije po poletni rušilni ujmi. Nestrpno čakajo tudi na odgovor države, koliko sredstev bo dodeljenih glede na novi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki predvideva 40-odstotno predplačilo.

Damjana Peternelj