Restavriranje oltarnih slik iz hotaveljske cerkve

Po več letih restavratorskih posegov sta se nazaj v župnijo Trata - Gorenja vas vrnili oltarni sliki iz cerkve na Hotavljah. Več desetletij sta močno poškodovani propadali v zvoniku hotaveljske cerkve, zato je bila njuna obnova zelo zahtevna.

Sliki, izdelani v tehniki olje na platnu, bi lahko zaradi neustrezne hrambe in stanja povsem propadli. Zaradi izjemne naklonjenosti mag. Barbke Gosar Hirci, vodje oddelka za štafelajno slikarstvo (slike na platnu) na Restavratorskem centru v Ljubljani, sta bili sprejeti v redni program restavriranja. Kot je povedala, so se za to odločili zaradi zelo slabega stanja slik in zavedanja pomena z likovno dediščino bogatega škofjeloškega okoliša ter lokalne dediščine za izobraževanje in osveščanje prebivalcev. Dela, ocenjena na dobrih 14 tisoč evrov, je v celoti kril omenjeni center, ki je sicer osrednja ustanova na področju restavratorstva v Sloveniji in deluje pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS.

Sliki sv. Lovrenca in Graške Marije Pomočnice
Večja, skoraj dva metra visoka slika, predstavlja zavetnika cerkve na Hotavljah, rimskega diakona in mučenca sv. Lovrenca v dalmatiki in oglejskega mučenca Kancijana, upodobljenega kot rimskega vojaka. Oba imata v rokah palmovi veji, simbol mučeništva. Lovrenc drži v roki železno rešetko, na kateri je bil mučen. Prvi velja za zaščitnika poklicev in opravil, povezanih z ognjem, drugi pa z vodo. Manjša, približno 130 centimetrov visoka slika prikazuje za zahodno Slovenijo ikonografsko redek tip Graške Marije Pomočnice z otrokom Jezusom, ki v roki drži zemeljsko kroglo.
Obe umetnini sta bili del celostne scenografske podobe kulise glavnega oltarja, saj sta ob navadnih dneh zakrivali niši na sredini. Ob praznikih so ju odstranili, da so se pokazali kipi z istim motivom. Glede na slog sta delo dveh različnih avtorjev, katerih imeni nista znani. Marijina slika bi lahko sodila še v drugo polovico ali konec 18., slika svetnikov pa v prvo polovico 19. stoletja. Bili sta že del prejšnjega baročnega oltarja, saj je bil sedanji temeljito predelan v začetku 20. stoletja.
Sliki so restavratorji najprej očistili trših delov umazanije, kot so omet, pesek, pajčevine in ptičji iztrebki, potem pa utrdili njune slikovne plasti. Zaradi poškodovanosti sta bili podlepljeni z novim platnom, ki ju je stabiliziralo in omogočilo rekonstrukcijo uničenih delov.
Kot zanimivost velja omeniti, da je slika sv. Lovrenca in Kancijana sestavljena iz treh skupaj sešitih delov grobega platna. Sledilo je napenjanje na ustrezne podokvirje z lesenimi zagozdami, saj bi žeblji zaradi korozije sliko lahko poškodovali. Dobro stanje podokvirja je zelo pomembno za stanje slike.  Potem so bili na vrsti še kitanje, retuširanje, lazuriranje in končno lakiranje, saj lak sliko zaščiti. Večjo sliko je restavrirala mag. Zdenka Salmič Pungerčar, manjšo pa mag. Aleš Sotler.

Zahvaljujem se g. Juretu Ferlanu, da je opozoril na dotrajani sliki in našel možnost za njuno restavriranje. Zahvaljujem se tudi restavratorskemu centru v Ljubljani, še posebej mag. Barbki Gosar Hirci, da so poskrbeli za restavriranje slik ter za to, da so stroške obnove pokrili z javnimi sredstvi.

Župnik Gregor Luštrek

Pozivi k ohranjanju likovne dediščine
Gosar Hircijeva je še povedala, da vsako likovno delo zahteva individualen konservatorsko-restavratorski pristop. Temelj za ustrezno izbiro materialov in metod je v poznavanju materije. Poziva vse lastnike umetniških del, posebej starejših, da ob pomanjkanju finančnih sredstev ne obupajo nad likovno dediščino, ampak se posvetujejo z usposobljenim strokovnjakom, kako umetnino konservirati, se pravi z minimalnimi stroški ustaviti njeno propadanje, da lahko počaka na restavriranje. Po njenem mnenju so slike na platnu med najranljivejšimi predmeti kulturne dediščine, obenem pa so tudi najdragocenejši. Sliki ostajata last cerkve na Hotavljah, saj sta del njenega inventarja, ki je skupaj s stavbo zaščiten z vpisom v Register kulturne dediščine RS in z odlokom gorenjevaške občine o razglasitvi za spomenik lokalnega pomena.

J. F.