Slovenci smo veliki porabniki plastičnih sveč

Dokler so ljudje prižigali sveče iz samega voska, brez plastične zaščite, prižiganje sveč ni bilo okoljsko sporno. Sveča je pogorela v celoti, nikjer ni bilo nobenih odpadkov, medtem ko v današnji potrošniški kulturi nastajajo velike količine odpadnih nagrobnih sveč. Tako so tudi pokopališča posredno postala velika obremenitev za okolje. Slovenci smo eni največjih porabnikov nagrobnih sveč v Evropi. Vsak Slovenec odnese na grobove v povprečju več kot 12,5 nagrobne sveče na leto, od tega ob 1. novembru okoli šest. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami določa, da odpadne nagrobne sveče niso nevarni odpadki, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov, saj se zaradi razkrajanja plastike iz polivinil klorida (PVC) sprošča v okolje z izcednimi vodami tudi klor, ki nastaja tudi pri sežigu PVC. Zato je odpadne nagrobne sveče treba oddajati ločeno, v posebej za ta namen postavljene zabojnike ob pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom "samo za odpadne nagrobne sveče".

Tudi v gorenjevaški občini veliko odpadnih sveč
V Zbirnem centru Todraž se je od februarja letos s sedmih pokopališč v občini nabralo približno 35 kubičnih metrov odpadnih sveč oziroma njihovih ohišij, ki so sestavljena v glavnem iz plastičnih mas in kovinskih ali plastičnih pokrovov. Največ se jih nabere v dneh po prvem novembru, ko jih komunalni delavci tedensko odvažajo s pokopališč. Sveče iz Todraža odvažajo v pojetje Plastkom na Jesenice, kjer jih sortirajo in predelujejo. Med plastiko, ki sestavlja sveče, prevladuje polivinilkloridna, ki je še posebej nevarna za zdravje, saj poleg klora izloča tudi dve strupeni kemikaliji: DEHP in BPA, ki motita delovanje endokrinov in hormonov v človeškem telesu. Še posebej se, skupaj z drugimi nevarnimi snovmi, izločata ob segrevanju in gorenju. Na to opozarja tudi neprijeten grenak vonj, ki se širi po pokopališčih ob gorenju večje količine sveč. Sveče na baterijo so tudi zelo okoljsko sporne, saj se hitro kvarijo in redno proizvajajo nevarne odpadke – baterije in vezje.

Odločajmo se za okolju prijazne alternative
Zato se velja ob letošnjih in prihodnjih prvonovembrskih praznikih in drugih obiskih grobov odločiti za okolju prijazne alternative, poziva tudi Kristina Knific, ki na gorenjevaški občini skrbi za področje varstva okolja, odpadke in gospodarske javne službe. Mednje spadajo spominski kamenčki, sveče v stekleni ali papirnati embalaži, lesene svečke, napis na leseni deščici ali pa izbira naravnega cvetja namesto sveč. Odločimo se lahko tudi za nesporno najbolj okolju prijazne, a malo manj praktične nezaščitene sveče iz čebeljega voska, saj so popolnoma biorazgradljive, iz naravnih materialov, brez dodanih dišav ali barv in po možnosti lokalno izdelane, kar prispeva k manj ali nič emisijam pri transportu, z nakupom pa podpremo slovenske čebelarje. Dnevi okrog prvega novembra so namenjeni obujanju spominov na umrle sorodnike, prijatelje, znance, za premislek o preteklosti in hkrati za pogled v prihodnost. Ob tem velja pomisliti na to, kakšen svet bomo zapustili svojim zanamcem, tistim, ki bodo nekoč stali ob našem grobu. Ali bo poln strupenih odpadkov, ali pa, zaradi odgovornega ravnanja in odločitve za okolju naklonjenoo obliko spominjanja, brez plastike in drugih problematičnih snovi, lepši, zdravju in življenju prijaznejši.

Jure Ferlan