Srečanja ob sv. Barbari
1.2.2024
Že od nekdaj za zavetnico rudarjev velja sv. Barbara, mučenka, ki je živela na prehodu iz 3. v 4. stoletje v mestu Nikomedija v Mali Aziji, današnjem mestu Izmit v Turčiji.
Po izročilu je bila hči pogana, ki je sprejela krščansko vero, zato jo je oče sklenil umoriti. Po več čudežnih dogodkih, ki so jo obvarovali pred usmrtitvijo, je oče le dosegel njeno obglavljenje. Zato velja za varuhinjo v poklicih, kjer obstaja nevarnost nenadne smrti. Poleg rudarjev varuje še topničarje, minerje, orožnike, vojaške inženirje in druge poklice, ki imajo opravka z razstrelivi.
V cerkvi sv. Urbana na Gorenji Dobravi so njej v čast že pred stoletji postavili stranski oltar, morda v slutnji, da se bo v teh krajih nekoč razvilo rudarstvo. Sedanji oltar je iz 17. stoletja. Kot se spominja upokojeni inženir geologije, dolgoletni zaposleni v Rudniku urana Žirovski vrh Alojzij Pavel Florjančič, so na pobudo nekaterih zaposlenih že leta 1989, še v času socializma, organizirali mašo ob godu sv. Barbare. Obenem so blagoslovili tudi njen kip, delo kartuzijana patra Wolfganga Koglerja, in ga namestili v nišo spodnjega rova v Todražu. Maševal in blagoslovil kip je takratni župnik na Trati Alojz Oražem. Odtlej se na soboto pred njenim godom zbirajo nekdanji »ružvjevci«, ki so si kruh služili v rudniku ali ob njem pri spominski maši za žive in pokojne rudarje. Tradicionalno srečanje pri maši, ki jo je opravil tratarski župnik Marjan Lampret, je bilo tudi v preteklem decembru, tokrat že 35. leto po vrsti. Po maši so bili deležni še gostoljubja v mežnariji, kjer so obujali spomine na nekdanje, že minule čase rudarjenja v dolini pod Sv. Urbanom.
Jure Ferlan