Vemo, da smo skupaj močnejši

Kako ocenjujete letošnje leto?
Izteka se še eno zelo aktivno in delovno leto, ko smo ponovno izvedli veliko različnih projektov. Usmerjenost k ciljem, iznajdljivost na podlagi bogatih izkušenj, predvsem pa delavnost ostajajo ključni stebri dela naše občinske ekipe. Nad vsem pa je odlično sodelovanje z določenimi ministrstvi, z našim občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi, našim gasilskim poveljstvom, Civilno zaščito, sosednjimi občinami. Znamo se povezovati, znamo usmerjati in znamo držati skupaj. 

Kar se je posebej izkazalo po poplavah pred dvema letoma, ko je občina utrpela za 30 milijonov evrov škode, in se kaže tudi zdaj, ko je večina aktivnosti še vedno usmerjena v sanacijo …
Že dan po poplavah smo avgusta 2023 napovedali, da je razsežnost škode tolikšna, da jo bomo odpravljali več let. Vesel sem, da je tudi država prepoznala in hitro podprla sanacijo po vsej državi. Pomoč je bila zelo učinkovita tako pri prvi intervenciji kot pri lanskem sanacijskem predprogramu. Sledil je redni sanacijski program, v okviru katerega smo lansko leto realizirali za pet, letos pa za kar osem milijonov evrov sanacijskih del. Izplačila so letos res prihajala z zamudo, proti koncu leta pa so dohitela realizacijo na naših gradbiščih, kjer pa dela ves čas potekajo brez prekinitev.

Koliko gradbišč ostaja odprtih, kdaj bo sanacija zaključena?
Konec leta smo zaključili nekatere večletne sanacijske projekte: na Trebiji smo na novo zgradili in preuredili sedem mostov in cesto. V Smoldnem smo sanirali veliko število zelo zahtevnih plazov in cesto, zaključili smo sanacijo ceste z Ermanovca proti Sovodnju. Izvedena je bila tudi sanacija velikega plazu in ceste v Krivem Brdu. Zaključujemo še sanacijo pri Dvorcu Visoko, prav tako bo v naslednjem letu zaključen zadnji del sanacije plazov na Hlavčih Njivah, vključno s plazovi proti Bunšu. V tem mesecu smo z ministrstvom končno podpisali tudi pogodbo za sanacije na območju Podobena, kjer se bodo prav tako gradili poplavno varnejši mostovi, izboljšale vodne ureditve in pripadajoče ceste. Uredili bomo preusmeritve zalednih vodotokov, saj so sedanje ureditve neustrezne in poplavno nevarne. V decembru smo podpisali pogodbo za sanacijo premostitve v gospodarski coni Todraž, vsi drugi projekti pa še čakajo na odobritev.
Pregledovanje in recenzije vsakega projekta trajajo več kot leto dni, preden je projekt potrjen na vseh stopnjah. Trenutno imamo v obravnavi štiri dodatne projekte, še pet jih je v pripravi. Težko ocenimo, ali bomo z vsemi uspeli, čeprav so vsi nujno potrebni zaradi poškodovanosti infrastrukture.

Eno največjih gradbišč ostaja na cesti Hotavlje–Kopačnica, ki z vgradnjo vodovoda predstavlja korenito spremembo doline od Srednjega Brda do Kopačnice. Kako potekajo dela?
Pri tej investiciji se poleg izgradnje javnega vodovoda do Klovžarja urejajo kar štirje kilometri ceste od Hotavelj in naprej po dolini Kopačnice, kar predstavlja največjo cestno investicijo v zgodovini občine. Dela v zadnjih treh mesecih odlično in hitro napredujejo, gre pa za zahteven odsek, saj cesta poteka skozi sotesko, kjer je treba zaradi varnosti prometa zaščititi tudi vse brežine. To podvoji ne samo strošek, pač pa tudi čas gradnje, vendar pričakujem, da bodo dela lahko v celoti zaključena do sredine prihodnjega leta. 

Tudi na odseku državne ceste Sovodenj–Trebija se po dolgotrajnih naporih kažejo prvi obrisi nove ceste in opornih zidov? Ministrica Bratuškova je ob obisku poudarila, da gre za najdražji projekt popoplavne obnove.
Tudi cesta od Trebije proti Sovodnju na Fužinah poteka v ožini pod visoko pečino s hudournikom na drugi strani. Po standardih za državne ceste je bilo za zagotovitev dimenzij treba temeljito poseči v pečino in zavarovati cesto pred hudournikom, kar podraži ureditve.

Kako pa kaže s cesto Gorenja vas–Todraž?
Tu prva faza uspešno napreduje, izteklo pa se je tudi naročilo za drugo fazo, kjer se ureja cesta do Todraža in tudi še zadnji manjkajoči del čez Dolenjo Dobravo. Občina pri državnih cestah financira izgradnjo pločnikov in avtobusnih postajališč. 

Na gospodarskem poslopju ob Dvorcu Visoko ste prav tako sanirali v poplavah nastalo škodo …
Sanacijo Dvorca Visoko smo začeli takoj po poplavah in je v zaključevanju. Najprej smo sanirali novo večnamensko dvorano pod velbi, nato še poglobljeno klet servisnega dela. Najzahtevnejši z vidika usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pa je zadnji del, kjer saniramo notranje dvorišče med obema objektoma s ciljem, da meteorna voda ne bi več mogla vdirati v objekt. Uredili bomo tudi nekdanje prezide, tako bo nastalo novo notranje dvorišče za sprejeme gostov. V teku je še priprava projekta sanacije plazu pod Tavčarjevo grobnico.

Pred dvema letoma je voda zalila tudi arheološko najdišče sv. Martina v Poljanah. Je zanj že potrjen projekt trajne sanacije?
Po posebej dolgem usklajevanju projekta smo v novembru z ministrstvom podpisali pogodbo o sanaciji in dokončni ureditvi arheološkega najdišča. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine so bili s končnim predlogom projekta zelo zadovoljni in ga označujejo za primer dobre prakse glede kakovosti projektnih rešitev. V novembru smo ga predstavili tudi krajanom, kar je bil prvi dogodek v novi Hiši kulture Medrug Polanci. Že izvedene arheološke raziskave so prinesle najdbe še iz predromanske dobe, kar pomeni, da je najdišče starejše od tisočletja. To pomeni, da imamo res velik potencial kulturne dediščine, ki utrjuje identiteto Poljanske doline.

Izjemnega pomena je za nadaljevanje igralske tradicije in drugih kulturnih dejavnosti v Poljanah odprtje nove Hiše kulture. S katerimi dejavnostmi bo upravičila gabarite?
Hišo kulture smo začeli graditi še pred poplavami in jo letos počasi dogradili skoraj povsem z lastnimi sredstvi, za že odobrena sredstva ministrstva za kulturo bomo morali še malo počakati. Pred začetkom del pa smo na občini projektantom pripravili projektno nalogo, z dolgim seznamom prostorov, ki naj jih objekt zajema. In projektanti so razvili zanimivo rešitev »dva v enem«, da bi tako vizualno zmanjšali gabarite objekta. Velika dvorana terja dve etaži in skupaj z malo dvorano in dvema stanovanjema zajema celoten prečni blok. Letošnja slavnostna akademija ob občinskem prazniku je dokazala, da velika dvorana več kot odlično služi svojemu namenu. Nove prostore bodo dobila domača društva, novi bosta galerija in knjižnica, spodaj bo kavarna. Glede na zdajšnji kulturni utrip v Poljanah in daleč naokoli se ni bati, da bi objekt sameval. Zgradili smo ga za danes in nadaljnjih sto let …

Pred kratkim ste zaznamovali 120-letnico šolstva v Javorjah in lepšega darila, kot je gradbeno dovoljenje za novo šolo, pravzaprav ne bi mogli dobiti … Investicija v višini sedem milijonov evrov bo krepko zagrizla v proračun. Kaj vse bo nudil novi objekt?
Prav v tem mesecu smo prejeli potrditev prvega finančnega vira ministrstva za šolstvo za novo šolo v Javorjah v višini skoraj dva milijona. Postopke za dva dodatna vira pa je še treba izpeljati, preden se bo gradnja lahko začela. Že sedaj vemo, da bo to finančno najzahtevnejši objekt v zgodovini občine. Objekt poleg petih učilnic obsega tudi novo telovadnico, knjižnico, računalniško učilnico, tri igralnice vrtca, vkopana klet pa bo namenjena gasilcem. Javorje sodijo med bolj vitalna območja občine in tovrsten objekt nujno potrebujemo, zato si bomo prizadevali za čimprejšnji začetek gradnje.

Vzpostavlja se sistem dolgotrajne oskrbe. Storitev bo na Škofjeloškem opravljal CSS, s katerim ste že podpisali pogodbo. Kakšna so vaša pričakovanja?
To je predvsem projekt države, ki ga mora izpeljati skladno z obljubami, izvedba kar precej zamuja. Vemo pa, da bo škofjeloški CSS odlično opravljal storitev, saj se je že sedaj izkazal pri upravljanju Hiše generacij, naši občani so deležni njihove pomoči na domu, njihove oskrbovalke so bile zaradi dobrega dela celo letošnje občinske nagrajenke.

Povečujete zmogljivosti ter funkcionalnost zdravstvene postaje. Kaj je prineslo letošnje in kaj bo novega v prihodnjem letu?
Letos smo podelili novo koncesijo družinske medicine ambulanti Pro vita. Prav v tem mesecu pa predajamo namenu tudi nove prostore družinske medicine s kar tremi ambulantnimi prostori in prostorom za promocijo gibanja in zdravja. Uredili smo tudi nove prostore patronaže, laboratorija in centralne izolete. Že poleti so bili predani namenu novi prostori fizioterapije, bogatejši smo kar za dva nova programa. Dejavnost bomo še širili, že sedaj pa smo lahko hvaležni in ponosni na odličen razvoj zdravstva v naši občini.

Na območju parka v Logu nastaja nova razširjena podoba ureditve. Kaj bo park nudil, ko bo dokončan?
Je poseben, saj je namenjen tako razvoju občinskega središča kot obogatitvi turistične ponudbe. Poleg že zgrajenega ribnika s sprehajališčem smo postavili še gostinski paviljon, igriščne ob potoku, mrežni poligon med krošnjami, postopoma bomo dodajali še dodatne atrakcije. Obisk pa je že sedaj odličen. Verjamem, da bo projekt povezoval obiskovalce iz celotne občine. V deželi pod Blegošem smo namreč vsi ena dolina, v kateri živi šest krajevnih skupnosti: Gorenja vas, Poljane, Javorje, Trebija, Sovodenj in Lučine. Vemo, da smo skupaj močnejši! Pa ukop morma držat!

Nedvomno. Nam zaupate še, katere investicije in katera področja bodo v ospredju prihodnje leto?
Glavnina, več kot 10 milijonov investicijskih sredstev je namenjenih sanaciji po poplavah, v primeru, da bodo naši projekti s strani ministrstva odobreni. Kar osem milijonov moramo zagotoviti za fiksne, od države predpisane stroške, najbolj se je zvišal strošek za delovanje vrtcev. Le tri milijone lastnih sredstev ostaja za druge investicije in jih bomo v glavnini porabili v Kopačnici, načrtujemo pa tudi začetek komunalne opreme stanovanjske soseske na Blatih z novo cesto do Zdravstvenega doma.

Do 2026 nas loči le še korak. Kaj želite občanom ob koncu starega leta?
Pred bližnjimi prazniki vsem občankam in občanom želim še naprej dobrega sodelovanja, blagoslovljen božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti in srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 2026!

Damjana Peternelj